Kot je za STA povedal direktor podjetja Serming Aleš Bohinec, je bilo z začasnim zavarovanjem obremenjeno tako, da niso uspeli izpeljati 140 milijonov evrov vrednega projekta, za katerega so sicer že imeli podpisane kupoprodajne, gradbene in druge pogodbe. Zaradi tega se je podjetje znašlo v prisilni poravnavi, v kateri je bilo primorano omenjeno zemljišče prodati z izgubo, in sicer za 65 evrov na kvadratni meter, pri čemer ni bilo prodano samo zemljišče, ki je bilo kupljeno od občine, ampak še sosednja zemljišča, ki so bila že prej v lasti podjetja. Podjetje se je lahko samo tako izognilo stečaju, je pojasnil direktor.

Podjetje Serming je tako utrpelo škodo zaradi izgube načrtovanega prihodka in dobička, pa tudi zaradi izgube pri prodaji zemljišča v prisilni poravnavi in stroškov s projektno dokumentacijo. Cenilec, ki ga je najelo podjetje, je nastalo škodo ocenil na 40 milijonov evrov.

Višja državna odvetnica Petra Lampič Bodlaj je na obravnavi dejala, da prepoved razpolaganja z zemljiščem ni pomenila prepovedi upravljanja in gradnje. "Tožeča stranka ni podala prav nobenih dokazov, da je sploh karkoli delala na projektu," je dejala Lampič Bodlajeva in dodala, da je podjetje imelo ves čas tudi možnost, da predlaga drugo sredstvo za zavarovanje, na primer varščino.

Prepričana je, da v zadevi ni podane bistvene predpostavke odškodninske odgovornosti, to je protipravnega ravnanja državnih organov. "Prav tako ni podane relevantne vzročne zveze med odrejeno prepovedjo razpolaganja z nepremičninami in zatrjevano škodo zaradi nezmožnosti realizacije projekta," je poudarila.

Ob tem je zavrnila navedbo tožnika, da naj bi tožilstvo in sodišče želela podjetje omejiti pri gospodarskem udejstvovanju na kupljenih nepremičnin. Gre sicer za zemljišče, ki ga je koprska občina leta 2007 prodala podjetju Serming, pri čemer je tožilstvo tedanjemu županu Popoviču očitalo zlorabo in pridobitve premoženjske koristi družbi Serming. Kazenski pregon zoper Popoviča je brez sodnega epiloga junija 2018 zastaral.

Pooblaščenci Serminga so opozorili na neutemeljenost, nesorazmernost in protipravnost začasnega zavarovanja, saj v kazenskem postopku podjetje in noben njegov zastopnik nista bila obtožena. Na neutemeljenost začasnega zavarovanja in na, po njihovem mnenju tudi zlorabo tega instituta s strani tožilstva in sodišča kaže tudi skopa obrazložitev odredbe. Kot so izpostavili, je sodišče zgolj navedlo, da zavarovanje ne bo ogrozilo obstoja, poslovanja in funkcioniranja Serminga ter podjetju ne bo povzročilo pretirane škode. Serming pa dokazuje, da je zaradi ravnanja tožilstva in sodišča utrpel ogromno škodo. Zaradi blokade zemljišča so bili riziki izvedbe projekta bistveno preveliki, da bi katerikoli razumen gospodarstvenik v taki negotovosti začel investicijo, so izpostavili pooblaščenci podjetja.

Ob tem so predlagali zaslišanje direktorja Serminga, ki pa ga je sodnica Jasna Levc Uršič zavrnila, ker naj ne bi pripomoglo k odločitvi o zadevi. Tako je sodnica dokazni postopek včeraj hitro zaključila in bo predvidoma v mesecu dni izdala pisno sodbo. Tožena stranka pa je opozorila, da je bilo Sermingu z zavrnitvijo zaslišanja njenega zastopnika kršena pravica do izjave v postopku.

BONUS VIDEO: Obrtniki obupani zaradi vrtoglavih cen elektrike; bodo prisiljeni v dvig cen?

Medtem ko se sodišče ukvarja z odškodninsko tožbo, je 90.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče v industrijsko-poslovni coni Sermin znova naprodaj. Zemljišče je leta 2019 kupilo podjetje Adria Produkt, po lastniških spremembah pa je lastnik zemljišča Truck Terminal, ki je na tem območju načrtoval gradnjo kamionskega terminala s 300 parkirnimi mesti za tovornjake, za kar mu je država odobrila tudi 2,5 milijona evrov nepovratnih evropskih sredstev.

Kamionskemu terminalu so odločno nasprotovali krajani Bertokov, ki so prepričani, da takšna raba prostora tudi ne bi bila skladna z občinskimi prostorskimi načrti, saj je območje namenjeno gospodarski, obrtni in razvojni coni.

Zemljišče je sedaj znova naprodaj, in sicer za 220 evrov na kvadratni meter. Kot navajajo v prodajnem oglasu, je na zemljišču dovoljena izgradnja hotela z restavracijo, parkirišč, pisarn za špedicijska podjetja in nakupovalnega centra. "Zemljišče je primerno tudi za druge poslovne gradnje, kot so proizvodne hale, skladišča in podobno," so zapisali.