Po besedah direktorja KZ Agraria Koper Nea Štembergarja želijo s projektom tudi vplivati na navade, vrednote in način obnašanja potrošnikov, da bi integrirani domači zelenjavi dali večjo vrednost. Eden od ciljev je tudi povečanje prihodkov iz prodaje zelenjave, pridelane po nacionalni shemi kakovosti integrirane pridelave, za 15 odstotkov.

"Ta vrsta pridelave je ključna, saj potrošnikom zagotavlja sledljivost, varnost, kakovost in je nadzirana," je prepričan nosilec projekta Topolnik iz Skupine vrtovi panonski.

V Sloveniji uvozimo več kot polovico sveže zelenjave. Ta je izpostavljena dolgim transportnim potem in skladiščenju, kar zmanjšuje njeno kakovost. Zato želijo z aktivnostmi v sklopu projekta predvsem potrošnikom približati zelenjavo, ki je pridelana blizu njihovih domov, je hranljiva in zaradi manjšega okoljskega odtisa tudi okolju prijazna.

Na današnji novinarski konferenci v Mediteranskem vrtu Purissima je vodja projekta pri KZ Agraria Koper Patricija Pirnat opozorila, da v Sloveniji ne dosegamo ciljev, po katerih naj bi posameznik na dan zaužil 450 gramov zelenjave. Po njeni oceni je pomembno ozaveščanje o smernicah zdrave prehrane tako končnih potrošnikov kot tudi v javnih zavodih, kot so bolnišnice, šole in vrtci.

"Letošnje leto je zelo velik izziv za zelenjadarje ne samo slovenske Istre, ampak cele Slovenije," je še izpostavila Pirnat. Veliko težav in zamude pri pridelavi so povzročile predvsem vremenske nevšečnosti z veliko dežja in hladen začetek poletja, je spomnila. Poudarila je pomen povezovanja pridelovalcev po vsej državi: "V Sloveniji je lahko iz Kopra do Ptuja daleč, a smo hkrati vsi zelo blizu."

Kmetov je ob tem vedno manj, je povedal Štembergar: "Kmet je v izumiranju in je v odvisnosti od trga, ki diktira ceno in navade." Temu se je mogoče upreti le s povezavo potrošnikov, ki vedo, kaj želijo na krožniku, je dodal.

Projekt Sveže in lokalno, ki bo trajal tri leta, financirajo tudi z evropskimi sredstvi.