Dodal je, da so zlasti na jugovzhodu Slovenije že dolgo težave s sobivanjem romske skupnosti in večinske skupnosti. "Te težave niso od včeraj, je pa politika po večini zadnjih 20 ali pa celo 30 let gledala stran, ko otroci niso hodili v šolo, gledala stran, ko je bila večina ljudi brezposelnih, gledala stran, kako se po naseljih tudi razrašča organiziran kriminal. Sam absolutno nisem med politiki, ki bi gledali stran, zato tudi plačujem svojo ceno," je Mesec komentiral pozive, da bi moral odstopiti.

Pojasnil je, da se je lani izpostavil kot nekdo, ki je pripravljen prevzeti snovanje politik, letos pa je tudi na pobudo županov koalicija v DZ podprla sprejetje več zakonov o izboljševanju sobivanja. Med ukrepi, ki so jih sprejeli, je med drugim nanizal tudi ukrepe glede obveznega vključevanja romskih otrok v vrtec, zaposlitev številnih socialnih delavcev za romske družine ter projekt za zaposlovanje Romov.

Mesec je napovedal, da se bo v Novem mestu oglasil v torek, ko se bodo na seji mestnega sveta pogovarjali, kako nastalo situacijo reševati. Pojasnil je, da je v nedeljo premierju Robertu Golobu ponudil, da se pridruži ministrom, ki so obiskali Novo mesto, a je Golob ocenil, da gre za varnostno vprašanje in da minister za delo in socialo ne sodi v prvi krog pogovorov o varnostnih vprašanjih.

Minister je pojasnil, da vlada pripravlja nabor možnih ukrepov, ki jih bodo podrobneje predstavili na torkovi seji novomeškega mestnega sveta. Po njegovih besedah bodo ukrepi naslovili problematiko varnosti, sobivanja in vključevanja.

Mesec: Socialni transferji ne smejo biti del kaznovalne politike

Še vedno meni, da socialni transferji ne smejo biti del kaznovalne politike, saj bi brez njih še več ljudi zapadlo v kriminal. Pri tem je dodal, da so pri zaposlovalnem projektu zaznali šibek interes Romov po zaposlitvi, vendar na drugi strani tudi zelo šibek interes delodajalcev.

Na vprašanje o bolj represivnih ukrepih je Mesec dejal, da bo moral biti vladni zakon uravnotežen. Moral bo poskrbeti za varnost, nasloviti sobivanje in vključenost ljudi v šolo, vrtec in zaposlitev. "Če bomo poskušali to doseči s palico, me skrbi, da prav daleč ne bomo prišli, ampak bomo samo še povečali prepad med večinsko skupnostjo in romsko populacijo," je ocenil.

V Socialni zbornici Slovenije so medtem v odzivu zapisali, da sobotni dogodek "ponovno razkriva resno pomanjkljivost našega sistema pri zaščiti žrtev nasilja in pri zagotavljanju varnosti vseh državljank in državljanov". Vse pristojne so pozvali, da nemudoma skupaj pregledajo in izboljšajo zakonske in sistemske rešitve, ki bi zagotovile varnost, pravičnost ter ničelno toleranco do vsakršnega nasilja ne glede na ozadje storilcev.

CSD pripravil predlog ukrepov

Center za socialno delo (CSD) Dolenjska in Bela Krajina pa je po poročanju POP TV pripravil predlog ukrepov, ki so jih v pismu poslali predsedniku vlade. Na centru predlagajo, da se v primeru hudega nasilništva ali večjih tatvin izključi načelo najmilejšega ukrepa, saj so prepričani, da morajo biti ukrepi sorazmerni s težo kaznivega dejanja.

Svetujejo tudi uveljavitev možnosti takojšnjega strožjega ukrepa za mladoletne, ki storijo več kaznivih dejanj in so po veljavni zakonodaji po njihovem mnenju pogosto deležni zgolj ene sankcije. Pravica do socialne pomoči (DSP) za tiste, ki povzročijo več kaznivih dejanj, bi se morala po njihovem predlogu ukiniti, podpirajo pa tudi uvedbo možnosti izvržbe za izterjatev kazni. Podali so tudi predlog, da bi kazni odslej terjali tudi od prejemnikov socialne pomoči, saj po njihovem mnenju trenutna kaznovalna politika nima učinka, kar pa naj bi negativno vplivalo na spoštovanje predpisov.

"Sami kot center za socialno delo ne moremo narediti vsega. Tukaj so še druge institucije, od katerih bi želeli, da mogoče ukrepajo na drugačen način," je ob tem v izjavi za POP TV še opozorila direktorica CSD Dolenjska in Bela krajina Irena Kralj.