"Civilna zaščita je pri tem predvsem koordinirala delo med gasilskimi enotami in ostalim podpornim osebjem ter zagotavljala logistiko na tej intervenciji," je povedal poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite (CZ) za Severno Primorsko Samo Kosmač in dodal, da je bilo delo kar zahtevno, saj je zaradi težkega in utrujajočega večdnevnega dela prihajalo tudi do manjših konfliktov, ki jih je bilo treba reševati.

V največjem požaru v zgodovini Slovenije je v osmih dneh pogorelo skoraj 4000 hektarov površin, od tega preko 90 odstotkov v občini Miren-Kostanjevica. Po besedah župana Mauricija Humarja to predstavlja okrog 40 odstotkov občinskega ozemlja.

Ob nedeljskem obisku v štabu vodstva intervencije v Kostanjevici na Krasu je predsednik vlade Robert Golob izpostavil nalogo vlade, da poleg že obljubljenega nadomestila za prostovoljne gasilce zagotovi pomoč za sanacijo škode in tako pomaga prizadetim občinam.

Župan Humar upa, da bo do tega tudi prišlo, saj bo občina težko našla denar, ki je potreben za obnovo. Obenem je napovedal, da bodo prihodnji ponedeljek odprli poziv za prijavo škode po požaru.

Župan občine Renče-Vogrsko Tarik Žigon pa je povedal, da se v Renčah že zbirajo domačini, ki želijo pomagati lastnici Markove koče, ki je zgorela v požaru. Prav tako se že javljajo posamezniki in podjetja, ki želijo pomagati z materialom za obnovo.

Sicer pa hvaležni domačini na vsakem koraku kažejo gasilcem in ostalim prostovoljcem, da so jim za njihov trud hvaležni. Po krajih, skozi katere vodijo ceste na goriški Kras, so obešeni plakati, na katerih se zahvaljujejo mimoidočim gasilcem. Domačini kuhajo kavo in ponujajo različno pijačo in hrano. Tako po primorskih kot tudi ostalih slovenskih krajih so ljudje zbirali pijačo in različne energijske ploščice, ki so jih nato pripeljali v štab v Kostanjevico, kjer so poskrbeli za njihovo delitev med gasilci na terenu.