Na koprski občini je danes potekalo trilateralno srečanje novega ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanka Stepišnika, župana MOK Borisa Popoviča in v. d. predsednika uprave Luke Koper Bojana Branka, prisoten pa je bil tudi poslanec Gašpar Gašpar Mišič.
Ministrstvo za gospodarstvo, Luka in MOK z roko v roki
Beseda je tekla predvsem o Luki Koper, njenem razvoju in vpetosti v prostor. Trije akterji so tudi podpisali dokument, ki jih zavezuje k sodelovanju in iskanju rešitev za dosego skupnega cilja. Ta pa je predvsem omogočiti Luki Koper razvoj s poglobitvijo morskega dna, podaljšanjem prvega pomola v prvem planu ter izgradnjo tretjega pomola in drugega tira v drugem.
Župan Boris Popovič je dejal, da je zadovoljen z novo vlado in ministrom Stepišnikom, ki je prvi iz gospodarstva. "Končno imamo ministra, ki je v svojem življenju s svojim delom v podjetništvu zaslužil za kapučin, zato vanj polagam veliko upanja," je dejal. Popovič je prepričan, da je možnosti ogromno, ter da se sedaj izkorišča "le tri odstotke potenciala." Po njegovem ima Koper, kot tudi cela Obala, veliko priložnosti za razvoj. "Ne vidim več zidov, ki bi lahko ustavili razvoj," je še pojasnil župan.
Minister Stepišnik je dejal, da je primarna naloga, ki si jo je zadala nova vlada, predvsem sanacija bank in prezadolženih podjetij. Ob tem pa želijo tudi pripraviti pogoje za gospodarsko rast. Tukaj naj bi ključno vlogo odigrala Luka Koper tudi zaradi multiplikativnega učinka, ki ga ima na vsak zaslužen evro. "Računam na to, da se bo pričel gospdarski razvoj. Imamo veliko dobrih dokumentov, izvedbe pa ni, zato je naše stanje, kakršno je."
Podobnega mnenja je bil tudi v. d. predsednika uprave Luke Koper Bojan Brank, ki je pojasnil, da se pristanišče trenutno sooča s ključnimi vprašanji razvoja. "Potrebno je narediti korake naprej. Nekaj smo jih že. Ta dokument, ki ga podpisujemo, pa je obveza tudi za prihodnje vodilne, ne samo za nas tri."
Pogovori se niso dotaknili skupščine, ki bo na sporedu 5. aprila, je pa bilo govora o razvoju Ekonomske cone. Včasih se je temu reklo brezcarinska cona. Luka Koper je že del tega sistema, obstaja pa priložnost, da bi v cono zajeli tudi mestno jedro z okolico. To bi pomenilo posebne uredbe na področju davčne zakonodaje, kar bi bilo zanimivo za mnoga podjetja. "Tovrstno možnost evropska zakonodaja dopušča, ne vem, zakaj je ne bi izkoristili. Pa še veliko je stvari, ki bi jih lahko realizirali. Od tega, da bi postali home port, torej pristanišče, kjer se potniki na ladje tudi vkrcajo in izkrcajo, do tega, da bi uvedli trajektne linije v Luko Koper," je še pojasnil župan. A teh tem so se dotaknili le pavšalno, minister pa se sedaj odpravlja na Cimos, koprsko družbo, ki se srečuje z likvidnostnimi težavami in nujno potrebuje vsaj 20 milijonov evrov.
Več iz rubrike Politika:
Senat univerze potrdil odvzem magisterija Ambrožiču