Goran Filipi se je rodil v Zadru, odraščal v Izoli, svojo poklicno pot pa je začel v Kopru. Sprva kot srednješolski učitelj, kasneje kot predavatelj na več visokošolskih zavodih v Sloveniji in tujini, in sicer na Pedagoški fakulteti in Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, na univerzah v Puli, Zadru in Zagrebu ter na več univerzah v Italiji.

Bil je mentor številnim doktorskim študentom na Hrvaškem. V Sloveniji je pod njegovim mentorstvom doktorirala tudi vodja mednarodnega znanstvenega sestanka, dialektologinja dr. Suzana Todorović, ki s svojimi številnimi dialektološkimi raziskavami v slovenski Istri nadaljuje pot svojega mentorja in učitelja. Todorovićeva je v sodelovanju s Knjigarno Libris 2. junija 2021 organizirala tudi spominski večer Goran Filipi – akademik in pesnik.

izr. prof. dr. Suzana Todorović

Pobudnica za organizacijo mednarodnega znanstvenega sestanek je bila izr. prof. dr. Barbara Baloh, vodja Centra za jezike in medkulturnost UP PEF, organizacijo pa je podprla tudi dekanja Pedagoške fakultete prof. dr. Mara Cotič, ki je s Filpijem sodelovala že na začetku njegove poklicne poti, ko sta oba poučevala v srednji šoli. V uvodnem nagovoru je izpostavila, da se je akad. Filipi marsikomu vtisnil v spomin s svojo razumskostjo, mirnostjo, požrtvovalnostjo in skromnostjo, obenem pa je znanstvena stroka z njegovo smrtjo izgubila uglednega jezikoslovca, ki mu ni nikoli zmanjkalo idej in želja po ustvarjanju.

Uvodno predavanje je v čast. akad. Filipiju pripravil akad. August Kovačec, njegov učitelj in mentor, ki je izpostavil akademikove vrhunske rezultate s področja etimologije in lingvistične geografije – objavil je namreč več jezikoslovnih atlasov, v katere je zajel istrskobeneške, čakavske, istroromunske in istriotske govore ter črnogorski idiom v Peroju. Bil je eden izmed redkih poznavalcev istroromunščine ter specializiranega izrazja s področja ladjedelništva in istrske ornitonomije.

prof. dr. Mara Cotič

Njegov opus obsega preko 200 bibliografskih enot, od tega preko 100 znanstvenih člankov, jezikovnih atlasov, monografij in pesniški zbirk. Bil je tudi pesnik in prevajalec. Tekoče je govoril slovensko, hrvaško in italijansko – to so bili tudi jeziki mednarodne konference, katere se je udeležilo 18 priznanih dialektologov in njegovih učencev iz Avstrije, Italije, Slovenije ter Hrvaške.

Bogati in raznovrstni prispevki s področja jezikoslovja, dialektologije, večjezičnosti in jezikov v stiku, ki so se vrstili na izjemno zanimivem in odmevnem znanstvenem srečanju, bosta izr. prof. dr. Suzana Todorović in izr. prof. dr. Barbara Baloh združili v monografijo, njen izid bo podprla Pedagoška fakulteta in bo izšla v začetku prihodnjega leta, ob prvi obletnici smrti akad. Gorana Filipija.