Kot je pojasnil nekdanji ekonomski svetovalec na slovenskem veleposlaništvu v Moskvi, danes direktor svetovalne družbe Herman&partnerji, je Putin vojno začel z argumentacijo, ki ne prenese niti malo objektivnosti in jo je nemogoče upravičevati.

Dokončno je tudi pokopal lastno, več let skrbno negovano, javno podobo državnika, ki – za razliko od njegovih mnogih svetovnih kolegov – razmišlja strateško in ne sprejema iracionalnih potez. "Prav ta poteza ogroža Rusijo in Ruse bistveno bolj neposredno kot vzhodna širitev zveze Nato v zadnjih 30 letih, na katero se ruski predsednik neprestano sklicuje," je izpostavil Mancevič.

Kljub najverjetnejšim kratkoročnim vojaškim zmagam Rusija po Mancevičevem prepričanju te vojne, ki jo je začela, kot je dejal Putin, s ciljem "demilitarizacije in denacifikacije Ukrajine", ne more dobiti niti v Ukrajini niti doma. Okupacija celotnega ozemlja Ukrajine namreč, kot pravi, ne pride v poštev, saj Rusija za kaj takšnega nima niti sredstev niti tega ne bo dovolilo ukrajinsko prebivalstvo, katerega vsaj delež se bo preusmeril v gverilsko vojskovanje.

Če se bo konflikt nadaljeval in se ne bo diplomatsko omejil na dosedanjo raven na Krimu in v Donbasu, bodo žrtve tudi na ruski strani, opozarja Mancevič. "In mladi fantje se bodo ponovno vračali v krstah. Javno mnenje se bo obrnilo, ne glede na uradno propagando," poudarja in dodaja, da se bo Rusija v tem primeru zlomila, tudi gospodarsko, saj odrezana od mednarodnega finančnega sistema in od zahodnih energetskih trgov dolgoročno ne more preživeti. "Namesto obuditve Sovjetske zveze bo sledil kolaps," je prepričan Mancevič.

Zaradi omenjenega je širši vojaški napad na Ukrajino tako presenetljiv in iracionalen, pravi Mancevič in opozarja na dolgoročne in občutne posledice, tudi za Evropo. "Je tudi zadnji opomin, da se mora EU zbuditi iz liberalnega, post-blokovskega spanca in začeti bistveno bolj ambiciozno graditi in izvajati skupno zunanjo in varnostno politiko. Ki gre občutno preko meja zgolj 'govoriti z enim glasom'. Kajti če je ta glas zelo šibek, ne pomaga niti deklarirana enotnost," je še dodal.

Mancevič: "Nismo na pragu 3. svetovne vojne"

Mancevič je dodatno za STA poudaril, da nismo na pragu tretje svetovne vojne, ampak na pragu najhujše evropske varnostne krize po koncu hladne vojne, ki bo imela dolgoročne posledice. V zahtevnem obdobju postkovidnega okrevanja je velike šoke pričakovati tudi v gospodarstvu, nanašali pa se bodo predvsem na področje energentov, kjer bo prihajalo do volatilnosti na trgu in zvišanja cen.

Odgovor Evrope je po njegovih besedah mogoče opredeliti v tri sklope. Prvi je čim večja politična enotnost, s katero bi poskušali v okviru institucij EU in svetovnih institucij, kot so Združeni narodi, prisiliti Rusijo v mirno rešitev spora, kar bi pomenilo čim hitrejši konec uporabe vojaške sile.

Ker diplomacija sama po sebi ne bo imela močnega učinka, bi EU morala sprejeti tudi paket sankcij, ki bi imel učinek na Kremelj. Po Mancevičevih besedah bi bile po obsegu in vsebini učinkovite sankcije, podobne tistim proti Iranu – omejitev izvoza energentov in izključitev iz mednarodnega finančnega sistema. A če bo do takih sankcij prišlo in se kriza ne bo končala hitro, bi morali evropski voditelji čimprej pripraviti evropsko javnost na cenovne šoke.

Tretji možen odgovor je po Mancevičevih besedah vzpostavitev močne, lastne skupne zunanjevarnostne politike, ki se ne zanaša izključno na zmogljivosti zveze Nato. "To pomeni, končno se zbuditi iz liberalnega spanca mirnega obdobja v Evropi po koncu hladne vojne in blokovske delitve," je pojasnil.