Do tega prihaja nekaj tednov po tem, ko je Madžarska prevzela predsedovanje Svetu Evropske unije, v okviru katerega bi običajno gostila dogodek. Odločitev je bila sprejeta zaradi jeze, ki jo je povzročilo srečanje madžarskega premierja Viktorja Orbana z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Moskvi v začetku tega meseca. Borell je dejal, da morajo dejanja Madžarske imeti posledice in da "moramo poslati sporočilo, četudi je to simbolično sporočilo." Madžarska je potezo označila kot 'popolnoma otročjo', piše BBC.

Vsakih šest mesecev, pod vsakim novim predsedstvom sveta, se zunanji in obrambni ministri EU neformalno srečujejo, da bi razpravljali o največjih globalnih vprašanjih, s katerimi se sooča unija. Naslednje srečanje, ki naj bi bilo med 28. in 30. avgustom, bo zdaj namesto v Budimpešti potekalo v Bruslju, je v ponedeljek napovedal Borell.

Borell je po srečanju s Putinom, kjer je Orban EU obtožil "vojne politike", dejal: "Če želite govoriti o vojni politiki, govorite o Putinu. Vse države članice - z eno samo izjemo - so zelo kritične do tega vedenja. Mislim, da je bilo primerno pokazati to občutje in sklicati naslednje srečanje zunanjih in obrambnih ministrov v Bruslju."

Od 26 drugih držav v EU je Madžarsko podprla le Slovaška. Vendar pa je luksemburški zunanji minister Xavier Bettel dejal, da bo šel v Budimpešto, saj bi bil bojkot "nesmisel." Bettel je menil, da je bolje povedati Madžarom, da EU ni zadovoljna z njihovimi dejanji, saj bi bilo "ignoriranje ali neizbiranje dialoga napaka." 

Poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski je predlagal, da bi srečanje avgusta potekalo v zahodni Ukrajini, vendar je Budimpešta to idejo blokirala. V odzivu na Borellovo odločitev je madžarski zunanji minister Peter Szijjarto na Facebooku zapisal: "Nočem nikogar prizadeti, ampak to se zdi kot v vrtcu."

Orbanovo srečanje s Putinom je bilo del t.i. 'mirovne misije', ki jo je začel nekaj dni po tem, ko je Madžarska prevzela predsedovanje svetu, in v okviru katere je obiskal tudi voditelje Ukrajine in Kitajske ter republikanskega predsedniškega kandidata Donalda Trumpa v ZDA. Potovanje je povzročilo obsodbe voditeljev po vsej EU, pri čemer je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen to označila kot "nič drugega kot pomirjevalno misijo".

Finski premier Petteri Orpo je dejal, da Orban "nima mandata za pogajanja ali razprave v imenu EU," medtem ko je švedski premier Ulf Kristersson dejal, da potovanje pošilja "napačen signal zunanjemu svetu in je žalitev za boj Ukrajincev za njihovo svobodo." 

Po ponovni izvolitvi aprila 2022, le nekaj mesecev po invaziji, je Orban svojim podpornikom dejal, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski med ljudmi, s katerimi se bo moral 'boriti' v svojem četrtem mandatu. Lani je večkrat uporabil madžarski veto za zavlačevanje paketa nepovratnih finančnih sredstev v vrednosti 50 milijard evrov za Ukrajino.