DZ je zakon o izvrševanju državnih proračunov za leti 2021 in 2022 sprejel novembra lani, vanj pa zapisal, da kot izjema od omejitev prevzemanja obveznosti veljajo tudi pogodbe za investicije v Slovenski vojski na podlagi posebnega zakona. Januarja letos je ustavno sodišče zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v vojski začasno zadržalo, v postopku presoje pa ima tudi pobudo za razpis referenduma o njem.

Z novelo zakona o izvrševanju proračuna se zdaj določa, da kot izjema od omejitev prevzemanja obveznosti iz proračuna ne veljajo pogodbe za investicije na podlagi posebnega zakona, pač pa predvidene s splošnim dolgoročnim programom opremljanja in razvoja Slovenske vojske ter srednjeročnim obrambnim programom za njegovo izvedbo. Da gre za obvod ustavnega sodišča, je v svojem mnenju opozorila tudi zakonodajno-pravna služba DZ.

Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Uroš Lampret je pojasnil, da gre za tiste projekte, ki jih je DZ že pred leti zapisal v strateške dokumente vojske. Predvsem pa so spremembe po njegovih besedah potrebne, da bi lahko kupili taktično transportno letalo, ki je prioritetni projekt za celo državo, ne le za vojsko.

"Ne gre za vprašanje opremljanja Slovenske vojske," je odgovorila Tina Heferle (LMŠ). Sporni člen namreč daje pravno podlago za investicije v Slovensko vojsko, ki pa jih je ustavno sodišče začasno zadržalo.

"Obravnavani zakon krši celo serijo členov ustave," je ugotovil tudi Miha Kordiš (Levica). Predvsem pa ga boli, da se z njim poskuša obiti zakon o za 780 milijonov evrov investicijah v Slovensko vojsko, ki ga je ustavno sodišče januarja začasno zadržalo, je dodal. DZ je novelo zakona podprl z 49 glasovi za, 33 poslancev je bilo proti. Luka Mesec (Levica) je napovedal, da bodo že v soboto začeli zbirati podpise za zahtevo za razpis referenduma.

Novela zakona uveljavlja še nekatere rešitve, ki se zdijo opoziciji dobrodošle. Ena od njih je podaljšanje roka za predložitev letnih poročil Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve ter za oddajo davčnih obračunov Finančni upravi RS v tem letu z 31. marca na 30. april.

V Levici so želeli te določbe iz zakonskega besedila izvzeti in urediti z drugim zakonom, ki so ga že vložili v obravnavo v DZ. V SD pa so predlagali daljše podaljšanje teh rokov, in sicer do konca junija. Nobeno od teh dopolnil ni bilo deležno zadostne podpore.

Z uveljavitvijo danes sprejetih sprememb bo mogoče tudi prerazporejati proračunska sredstva za financiranje namenov v zvezi z epidemijo ter dodatno zaposlovati pri neposrednih in posrednih uporabnikih proračuna države in občin pod določenimi pogoji.