Vsakoletne čistilne akcije ribičev na reki Rižani, ki je glavni vir slovenske Istre s pitno vodo, razkrivajo, da se onesnaževanje nemoteno nadaljuje. Nedavna akcija Ribiške družine Koper je ponovno izpostavila različne odpadke, med katerimi je izredno problematična različna embalaža in gradbeni material, tudi plastične folije iz kmetijstva. Ribiči se kljub svojemu trudu počutijo nemočne, saj nimajo pooblastil za ukrepanje proti onesnaževalcem, zato opozarjajo na nujne spremembe. Medtem na Inšpektoratu RS za naravne vire in prostor zaradi omejenih kadrovskih zmogljivosti za izvajanje nadzora podpirajo idejo o podelitvi pooblastil ribiškim čuvajem.
LE 10 INŠPEKTORJEV ZA NARAVO IN VODE V SLOVENIJI: Bi Rižano lahko reševali ribiški čuvaji?
Koper
Nedavna čistilna akcija Ribiške družine Koper je razkrila pogoste primere onesnaževanja reke Rižane z gradbenimi odpadki in plastiko. Miha Bertok iz Ribiške družine Koper je za Regional povedal, da se odpadki, kot so ploščice, beton in različna embalaža, pogosto odlagajo ob reki na mestih, kjer storilci verjamejo, da jih nihče ne vidi. Kljub rednemu čiščenju na terenu so ribiči nemočni, saj nimajo nobenih pooblastil za ukrepanje ob zaznanem onesnaževanju.
"Tudi kot ribiški čuvaj ne morem nič narediti, če naletim na nekoga, ki meče odpadke ob reko ali v reko," je navedel Bertok, ki opozarja na pomanjkljiv nadzor in nujnost sprememb na tem področju.
Na inšpektorat za naravne vire in prostor (IRSNVP) je v lanskem in letošnjem letu prispelo 536 prijav, ki se nanašajo na posege na vodnih in priobalnih zemljiščih, mednje pa sodi tudi odlaganje odpadkov. Kot ugotavljajo, ob bregovih rek ljudje v naravo najpogosteje nelegalno odlagajo ostanke gradbenega materiala, komunalne odpadke, zeleni obrez in druge odpadke. "Na vodnih in priobalnih zemljiščih ljudje pogosto nezakonito odložijo po nekaj samokolnic odpadka. Lahko pa gre tudi za več ton nezakonito odloženega odpadka v naravi," poudarjajo.
Največ prijav o nezakonito odloženih odpadkih znotraj vodnih in priobalnih zemljišč dobijo od javnih gospodarskih služb za urejanje voda, ki so pristojne za njihovo vzdrževanje in odstranjevanje plavja in odpadkov. Slednji morajo biti predani komunalnim službam z območja, kjer so zbrani, stroške prevzema in odlaganja pa nosi ministrstvo.
Na IRSNVP ob tem opozarjajo, da je trenutno na voljo le deset inšpektorjev za celotno Slovenijo. "Trenutno je za področje celotne Slovenije zaposlenih 10 inšpektoric in inšpektorjev za naravo in vode. Njihovo področje nadzora je zelo obširno, saj ne nadzirajo samo Zakon o vodah ZV-1, temveč tudi Zakon o ohranjanju narave." Ob omejenih zmogljivostih inšpektorata zato podpirajo predlog, da bi pooblastila za ukrepanje dobili tudi ribiški čuvaji.
"Zato podpiramo idejo, da bi pooblastila za ukrepanje dobili tudi ribiški čuvaji," so zapisali v odgovoru na vprašanje o večji vlogi ribiških čuvajev pri nadzoru nad onesnaževanjem rek.
Komentiraj
Se bolje bi bilo od delodajalcev zahtevat dostojna placila in razmere, take da bodo delali slovenci pri njih.
Bo treba udarit po delodajalcih ne pa po narodu! Delodajalec je odgovoren da svojim zaposlenim pove kako se obnaša v naši državi!
Ni ljudi ki bi to urejali, ni ustavove. Ampak važno pa je da ima policija dva sindikata pa da Fides že vec kot leto stavka,pa da se pošilja inšpekcijo nad zaposlene ker nimajo tega ali onega.
Mi smo kot država in z zakoni ki jih imamo ena taka prostituirana država da je grave. Smo dejansko kot kura brez glave