Costa Favolosa

Dekan Turistice, prof. dr. Anton Gosar, gleda na turiste iz ladij, sicer, če odmisli celostne okoljske probleme, ki jih križarjenje povzroča, izjemno pozitivno: "Gre za izjemno radovedne turiste, ki se želijo seznaniti s tipiko destinacije in take potrebujemo.  V primeru Kopra seveda še ne moremo govoriti o pravem potniškem terminalu,  temveč o obalnem pasu, urejenem s premično ograjo in nekaj stojnicami za potrebe gostov z ladij za križarjenja.  To je še daleč od profesionalne ponudbe evropskih potniških terminalov, na primer terminala v Malagi. Koper je še v fazi prilagajanja kupni moči in radovednosti teh turistov, zato pri nas še ne moremo govoriti o optimalnem trženju turizma ladijskim gostom. Smo pa na dobri poti."

In to dobro pot že čutijo v Združenju trgovcev v starem mestnem jedru: "Z dosedanjim izkupičkom smo zadovoljni, saj se je trgovcem povečala prepoznavnost. Je pa res, da letos prihajajo k nam manjše križarke, kar se seveda pozna, pa tudi padec kupne moči je v primerjavi s prejšnjim letom precejšen, " povzame letošnjo turistično bero Ingrid Celestina, predstavnica Združenja trgovcev.

Da to drži, priča tudi podatek, da je bila zadnja večja križarka, ki se je ustavila v Kopru, Costa Fascinosa. Pisal se je maj. "Glede številčnosti morda nismo sedaj na taki ravni kot lani, pa vendar - letos bomo imeli 48 prihodov, do konca leta pričakujemo še 23 ladij. To so gosti, ki obiščejo zaledje Kopra in Piran, in trošijo več tudi v mestu. Približno 30 odstotkov se jih odloča za izlete, večina pa turistov pa ostane v Kopru," pravi Jana Tolja, svetovalka župana MOK Borisa Popoviča. 

Predavatelj turizma na portoroški Fakulteti za turizem, mag. Tomi Brezovec, poudarja, da so ladijska križarjenja oziroma gosti, ki na tak način preživljajo dopust, za slovenski turizem nov, a vsekakor dobrodošel pojav: "Tovrstni izletniški turizem se močno razlikuje od siceršnjega. V relativno kratkem času se mora destinacija prilagoditi zadovoljevanju potreb skokovitega povečanja obiskovalcev, pogosto takšnih profilov turistov, ki jih ponudniki na destinaciji niso vajeni. Prilagajanje ponudbe je povezano z odpiralnimi časi, kadri, specifičnimi storitvami, zalogami, logistiko in številnimi drugimi procesi turističnih in s turizmom povezanih ponudnikov."

Želeli smo izvedeti tudi, kakšno je zanimanje  za potniški terminal med zasebniki.  Vprašanja smo naslovili na Bojana Babiča, vodjo projekta za potniški terminal, vendar do objave prispevka žal nismo prejeli odgovora. Neuradno naj bi se v koprskem pristanišču to sezono ustavilo osem do devet večjih jaht. Vsaka ima na krovu poleg potnikov še posadko, ki skrbi za čim višje ugodje premožnejših, ki priplujejo v Koper.

Kaj pa pravijo turisti in ponudniki?

Kot pravi Brezovec, raziskave kažejo, da se promet ponudnikom, zlasti v samem mestu Koper, ob obisku križark občutno poveča. Turisti visoko ocenjujejo svoje zadovoljstvo z videnim in doživetim. Večinoma pa so kritični do možnosti nakupa spominkov, možnosti kakovostne in obenem hitro postrežene prehrane ter z oznakami za tuje turiste. Na drugi strani ponudniki opozarjajo na zakonodajo in predpise, ki včasih predstavljajo oviro za bolj fleksibilno prilagajanje ponudbe.