"To je tako kompleksen problem, dejansko se dotika od domov ljudi, ki prebivajo na Krasu, ki so požarno ogroženi, ki ne morejo več uporabljati prostora, kot so ga nekoč, tu so tudi delovna mesta za kmete. Kras izgublja identiteto, Kras pa nenazadnje ne bi bil več zanimiv niti za turizem. Zaraščanje pa pomni predvsem velik upad biodiverzitete," je v uvodu o razlogih za posvet dejal direktor Parka Škocjanske jame Stojan Ščuka.

Območje Krasa je bilo leta 1960 le 20-odstotno poraščeno z gozdom, sedaj pa gozd na kraškem območju Nature 2000 zarašča kar 75 odstotkov. Kot gozdnata območja so označene tudi površine nekdanjih gmajn in travniških površin sredi gozda, ki jih zaradi zaščite ne morejo več obnavljati in obdelovati kot pašnike ali travnike, je na posvetu poudaril Borut Kokalj in Parka Škocjanske jame.

"Kras je popolnoma spremenil svojo podobo, iz izjemno mozaične traviščne pokrajine se je v manj kot stoletju prelevil v popolnoma gozdno pokrajino. Vrste, ki so značilne za Kras, tudi vrste, ki se jih je Slovenija zavezala varovati, so kritično ogrožene. Zato iščemo rešitve v zakonih, ki nam omejujejo in pogojujejo naše delo, da Krasu spet povrnemo kraškost," je dejal Kokalj.

Ob tem se je dotaknil tudi različnih akcij za pogozdovanje Krasa, ki so po njegovem mnenju nevarne, saj vzpostavljajo gozd tam, kjer ga prej ni bilo, in tako dejansko uničujejo Kras.

Zato si bodo z različnimi projekti in spodbudami prizadevala, da bi s ponovnim vzpostavljanjem travišč in posebnih načinov njihove obdelave poskušala ohraniti kar največ živalskih vrst, ki so močno ogrožene. Nekatere med njimi bodo zagotovo izginile, je bil prepričan Primož Kmecl iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS).

"V zadnjem času opažamo izginjanje nekaterih vrst ptic iz suhih kraških travnikov. Tak primer je na primer vrtni strnad, ki je v strmem upadanju. Enako velja tudi za marsikatero drugo vrsto, kar odraža splošen trend v biodiverziteti. Zaraščanje travnikov ima zelo slab vpliv na biodiverziteto, na biotsko raznovrstnost in odraža tudi trende ostalih skupin rastlin in živali," je dejal Kmecl.

Kras je na prelomni kritični točki, zato bi k njihovemu ohranjanju in zaščiti morale skupaj stopiti vse strokovne službe. K temu bodo lahko pripomogli tudi primeri dobrih praks iz Italije, ki je že prevzela nekaj ukrepov za zaščito kraške krajine.