Ministrstvo za pravosodje si stalno prizadeva aktivno delovati na področju preprečevanja korupcije, so sporočili v pisni izjavi. Ob tem so navedli, da intenzivno sodelujejo pri prenovi resolucije o preprečevanju korupcije, ki poteka pod vodstvom Komisije za preprečevanje korupcije (KPK).

Prihaja zakon o zaščiti žvižgačev

Poleg tega na ministrstvu intenzivno usklajujejo t. i. zakon o zaščiti žvižgačev, s katerim bodo prijavitelji, ki za kršitve predpisov izvedo v svojem delovnem okolju, bolje zaščiteni pred povračilnimi ukrepi.

"Menimo, da bo zakon spodbudil dobroverno prijavo kršitev v javnem in zasebnem sektorju z namenom izboljšanja poslovanja in odprave kršitev, kar bo posledično spodbudilo tudi boljše delovanje nadzornih organov, s tem pa tudi vzbudilo večje zaupanje posameznikov v delovanje sistema," poudarjajo. Ob tem dodajajo, da bodo v februarju organizirali vrsto usklajevalnih sestankov, saj si želijo k usklajevanju predloga pritegniti čim širšo strokovno javnost.

Po indeksu zaznave korupcije se je Slovenija med 180 državami z oceno 57 uvrstila na 41. mesto. S tem se je Slovenija odrezala najslabše po letu 2013 ter se še bolj oddaljila od povprečja držav EU in OECD. S KPK so sporočili, da jih rezultat ne preseneča. "Rezultat odraža to, na kar na komisiji že ves čas opozarjamo - da je razkorak med teorijo in prakso v preprečevanju korupcije prevelik," so zapisali.

V javnem sektorju se izgublja veliko denarja

"Že v tednu boja proti korupciji ob koncu leta 2021 smo opozorili, da se v Sloveniji po nekaterih ocenah v koruptivnih dejanjih letno izgubi kar 3,5 milijarde evrov oz. 7,5 odstotka slovenskega bruto domačega proizvoda," so poudarili v KPK in dodali, da rezultati indeksa kažejo, da tudi gospodarstveniki, analitiki in strokovnjaki zaznavajo, da se v javnem sektorju izgubi veliko denarja.

"Posledično vsi skupaj izgubljamo na vseh ravneh - na področjih zdravstva, sociale, izobraževanja, pri hitrejšem razvoju države oziroma pri dvigu kakovosti življenja," so opozorili.

Za izboljšanje stanja na področju korupcije morajo biti aktivnosti po mnenju komisije zasnovane tako kratko- kot dolgoročno. Kot ključna projekta z učinki na dolgi rok so izpostavili projekt Integriteta in prenovo resolucije o preprečevanju korupcije v Sloveniji.

Prvi je, kot so pojasnili v sporočilu za javnost, skupni cilj generacij, v katerem za odgovorno in integritetno ravnanje posameznikov v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za izobraževanje, zavodom za šolstvo ter vzgojno-izobraževalnimi ustanovami soustvarjajo vsebine za odgovorne državljane že od malih nog.

Prenova resolucije pa bi določila politiko in sprejela programe na področju preprečevanja korupcije. "Politična volja pri nujni prenovi tega strateškega dokumenta bo pokazatelj pripravljenosti odgovornih na spremembe," so ob tem izpostavili v komisiji.

Za kratkoročno izboljšanje stanja pa so po oceni KPK nujne učinkovite nadzorne institucije, med njimi tudi komisija. "Učinkoviti pa smo lahko le, če so naše ugotovitve spoštovane in imajo prave posledice. Če teh ni, če naše ugotovitve izzvenijo v prazno, so ignorirane ali celo sprožajo plaz neosnovanih diskreditacij, se to lahko odraža le v nižanju demokratičnih standardov in porastu zaznave korupcije," so poudarili.

Letošnje leto je priložnost

Supervolilno leto, ki je pred nami, je po oceni KPK priložnost za vse, ki bodo krojili slovenski politični prostor, da besede prenesejo v dejanja, s svojim delovanjem drugim predstavljajo zgled ter prispevajo h krepitvi integritete, odgovornosti in transparentnosti.