"Delavci, ki jim delodajalec ne izpolnjuje obveznosti, imajo možnost dati izredno odpoved, o kršitvi pa morajo pri tem obvestiti tudi inšpektorja za delo. Po novem lahko odpoved dajo tudi zaradi neizplačila prispevkov", zakonske pravice navaja Martina Boben, vodja pravnega svetovanja na Pravnem centru za varstvo človekovih pravic v Piranu. Tam pravno pomoč nudijo vsem, ki si ne morejo privoščiti storitev odvetnika. V pol leta, odkar deluje center, se je nanje obrnilo že trideset zaposlenih, ki jim delodajalec ni izplačeval plač ali prispevkov. 

Strah močnejši od pravic

A zakonske pravice so eno, vsakdan pa nekaj povsem drugega. "Za tožbo proti delodajalcu se posebej najslabše plačani delavci težko odločijo. K nam ponavadi pridejo šele po nekaj mesecih brez plače. Pri tem pa se kljub vsemu ne želijo zameriti delodajalcu, saj še vedno upajo, da bodo denar prejeli in seveda obdržali zaposlitev", nam prakso opiše Bobnova.

Delodajalci pa zaposlene izkoriščajo tudi preko zaposlovanja s podjemnimi in avtorskimi pogodb, ki delodajalce ne zavezujejo tako kot klasične pogodbe. Vendar na pravnem centru zagotavljajo, da imajo delavci določene pravice tudi na polagi takih pogodb.

Delodajalci na črni listi

Že nekaj let je na spletu mogoče zaslediti sezname, na katerih so delodajalci, ki zaposlenim ne izplačujejo plač. Čeprav je med njimi tudi veliko podjetij, ki so se v težavah znašla zaradi slabih razmer na trgu, se na seznamu najde marsikateri izkoriščevalski podjetnik. En seznam smo našli na strani Sindikata kovinske in elektro industrije, drugega pa imajo na straneh Zavoda za zaposlovanje.