Imena dobitnikov uglednih nagrad so strogo varovana skrivnost, vendar pa se v javnosti vsako leto pojavljajo določena ugibanja, kdo bi si nagrade najbolj zaslužil. Očitni favoriti letos so po mnenju poznavalcev predvsem v fiziki - tisti, ki so napovedali in dokazali obstoj Higgsovega bozona, subatomskega delca, ki naj bi vsem stvarem v vesolju zagotavljal maso.

Tako bi lahko nagrado prejela britanski fizik Peter Higgs in njegov belgijski kolega Francois Englert, ki sta delec teoretično napovedala že leta 1964, in seveda skupina znanstvenikov Cernovega velikega hadronskega pospeševalca delcev v Ženevi, ki jim je lani uspelo dokazati obstoj tega delca. Dobitnika Nobelove nagrade za fiziko bodo objavili v torek.

V sredo bodo objavili dobitnika nagrade za kemijo, naslednji ponedeljek pa nagrajenca za ekonomijo. Kdaj točno bodo razkrili letošnjega Nobelovega nagrajenca za književnost, še ni znano, saj ta datum praviloma vedno objavijo tik pred zdajci.

Največ špekulacij je kot običajno tudi letos glede dobitnika Nobelove nagrade za mir. Norveški odbor za Nobelovo nagrado, ki odloča o dobitniku te prestižne nagrade, je za letos prejel rekordnih 259 predlogov, od tega za 209 posameznikov.

Med predlaganimi kandidati sicer ni jasnega favorita. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je med kandidati tudi 16-letna Pakistanka Malala Jusufzaj, ki so jo talibani ustrelili v glavo zaradi njenega boja za pravico deklic do izobraževanja. Napad je preživela, njen boj pa se je ob podpori mednarodne skupnosti še okrepil.

Med nominiranci je celo ruski predsednik Vladimir Putin, ki ga je skupina ruskih domoljubov predlagala zaradi diplomatskih prizadevanj za rešitev krize v Siriji. Kot pravijo, si Putin bolj zasluži Nobelovo nagrado za mir, kot si jo je predsednik ZDA Barack Obama leta 2009, ko je bil šele mesec dni na položaju, ZDA pa so bile še vedno vpletene v vojni v Iraku in Afganistanu.

Med nominiranci je tudi slovenski misijonar na Madagaskarju Pedro Opeka, katerega nominacijo je februarja letos podprla tudi slovenska vlada. Lani je sicer nagrado za mir prejela Evropska unija, kar so nekateri sprejeli zadržano, saj unija trenutno prestaja najhujšo krizo doslej.

Tudi letos bo nagrada "znižana" na osem milijonov kron oz. 940.000 evrov. Višino nagrade so znižali lani zaradi gospodarske krize. Od leta 2001 je bila namreč nagrada, ki si jo lahko razdelijo do trije nagrajenci, vredna deset milijonov švedskih kron oz. 1,2 milijona evrov.

Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Vsako leto jih podelijo 10. decembra na obletnico Nobelove smrti.