Kot navajajo v Bruslju, se je slovenski bruto domači proizvod (BDP) lani okrepil za 1,6 odstotka. Dodajajo, da se je domače povpraševanje izkazalo za odporno, pri čemer izpostavljajo naložbe v gradnjo, ki so se povečale za skoraj 25 odstotkov.

Uvoz je v letu 2023 po navedbah komisije upadel precej hitreje kot izvoz, tako da je neto izvoz močno prispeval k rasti. Vendar pa so na drugi strani spremembe zalog močno negativno vplivale na gospodarsko rast.

V zadnjem četrtletju lanskega leta se je rast BDP okrepila, kar je bilo deloma tudi posledica začetka obnove po avgustovskih poplavah.

Spričo popoplavne obnove ter naložb v okviru evropskega sklada za okrevanje in odpornost bodo javne naložbe ostale obsežne. Letos se bo izvoz okrepil, a obenem v Bruslju napovedujejo tudi rast uvoza, tako da bo zunanjetrgovinski saldo negativno prispeval k rasti. V prihodnjem letu bo prispevek znova pozitiven.

Evropska komisija Sloveniji za letos napoveduje 2,3-odstotno gospodarsko rast, kar je 0,4 odstotne točke več, kot je napovedala v zimski napovedi. Za prihodnje leto ji napoveduje 2,6-odstotno rast, potem ko ji je februarja 2,7-odstotno.

Napovedi za obe leti sta precej nad povprečjem območja z evrom in EU. Evrskemu območju Bruselj za letos napoveduje 0,8-odstotno rast BDP, za leto 2025 pa 1,4-odstotno. Za EU pa za leto 2024 napoveduje 1,0-odstotno rast BDP, za prihodnje leto pa 1,6-odstotno.

Napoved inflacije, ki je lani v povprečju znašala 7,2 odstotka, je Evropska komisija za Slovenijo za letos znižala z 2,9 na 2,8 odstotka, za prihodnje leto pa zvišala z 2,0 na 2,4 odstotka.

Najnovejše poročilo o gospodarskih obetih v regiji, kjer deluje, je danes objavila tudi Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD). Tudi ta Sloveniji za letos napoveduje 2,3-odstotno krepitev BDP, za prihodnje leto pa 2,6-odstotno.