Razraščena vegetacija ob cestah in pločnikih je največji problem v poletnih mesecih. Zakon o cestah določa, da je potrebno zagotoviti varovalni pas. Vegetacija je lahko visoka le 75 cm od tal. Da se ne razraste preveč bujno in previsoko, morajo poskrbeti lastniki zemljišč.

Za to skrbijo vzdrževalci cest, ki lastnike tudi obveščajo. Če se ti ne odzovejo, zadevo prevzame inšpekcija za ceste, ki po pogovoru z lastnikom ustrezno ukrepa. Na koncu lastnika zemljišča lahko čaka kazen v višini 500 evrov za fizične osebe in 2.000 evrov za pravne osebe.

Vegetacija ne sme zakrivati oznak, semaforjev, prometnih znakov in druge prometne signalizacije in ne sme ogrožati normalne preglednosti ceste. Na območju križišč zakon prepoveduje kakršnokoli zasaditev rastlin, enako velja za železniške prehode. Vegetacija na pločnikih ne sme biti razraščena tako, da mora pešec stopiti s pločnika. Če pešci in vozniki opazijo, da jim prebujna vegetacija ovira preglednost, lahko sami podajo prijavo inšpektoratu za ceste ali vzdrževalcu cest.

Po navedbah inšpektorata za ceste je največ težav s preveč bujno vegetacijo na območju državnih cest, kjer lastniki, namesto da bi sami poskrbeli za obrez, čakajo, da bo to storil nekdo drug. Še bolj kritično je na območju gozdov, kjer se poškodovana drevesa naslanjajo eno na drugo, namesto da bi jih lastniki zemljišč odstranili.

Kazni se morda ne zdijo visoke, vendar bi streznitev lahko prišla, kot navajajo na inšpektoratu, ko zahtevke ob prometnih nezgodah, ki se zgodijo zaradi nepreglednosti, podajo zavarovalnice.

Na območju koprske občine (MOK) ima koncesijo za vzdrževanje cest podjetje CPK, na območju mesta pa Marjetica Koper. Kot poudarjajo, vzdrževalec redno nadzira preglednost križišč, cestnih priključkov, pločnikov in kolesarskih poti. Če lastnik zemljišča potem, ko ga pozovejo, da mora vegetacijo urediti, tega ne stori, "vzdrževalec preda zadevo Medobčinskemu inšpektoratu Medobčinske uprave Istre". Na vprašanje, v koliko primerih se lastniki zemljišč niso odzvali na obvestilo in so podali prijavo inšpekciji za ceste, na MOK odgovarjajo, da je "opisanih primerov zelo malo".

V Izoli občinske ceste vzdržuje Komunala Izola. V primeru, da lastnik zemljišča težave ne odpravi, komunala "obvesti občinskega inšpektorja, ki lastniku parcele v varovalnem pasu izda odločbo za ureditev preglednosti – s pripisom, da v kolikor težave ne reši, bo to izvedel vzdrževalec cest na račun lastnika". Preglede vzdrževalec cest opravlja enkrat tedensko. Kot še dodajajo na izolski občini, lastniki zemljišč v večini primerov sprejmejo pozive pozitivno in sami poskrbijo za odstranitev motečega zelenja.

V Ankaranu občinske ceste vzdržuje CPK. "Zakon določa, da morajo lastniki zemljišč sami zagotavljati varovalni pas ob cesti in ustrezno preglednost, zato obveščanje ni naloga vzdrževalca. V kolikor koncesionar tekom rednega spremljanja stanja cest zazna, da je določen del varovalnega pasu potrebno urediti, pa to lastnik še ni storil, ga seveda obvesti," odgovarjajo na Občini Ankaran, kjer do sedaj še niso imeli težav in tudi ne prijav pristojnim organom.

V Piranu občinske lokalne ceste vzdržuje CPK, občinske javne poti in druge cesta pa JP Okolje, ki izvajata tudi nadzor. Ob tem poudarjajo, da morajo v skladu z zakonom lastniki zemljišč sami zagotavljati varovalni pas ob cesti in ustrezno preglednost. "Poleg tega JP Okolje d.o.o. poziva lastnike zemljišč ob občinskih javnih poteh, da porežejo vegetacijo, ki ovira preglednost vozišča. V nekaterih primerih tudi Medobčinski urad Istra (MU Istra) pozove lastnike, naj odstranijo vejevje, ki sega v t.i. svetli profil ceste," odgovarjajo na Občini Piran. Na vprašanje, koliko nadzorov v povprečju na leto pooplaščena služba opravi in koliko je primerov, v katerih se lastniki niso odzvali na pozive za odstranjevanje vegetacije, pa odgovarjajo, da teh podatkov nimajo na voljo, temveč jih imata vzdrževalca cest.

Letos je inšpektorat za ceste prejel 31 prijav, vezanih na kršitev preglednosti v prometu, od tega jih je 14 podal upravljalec državnih cest, ker se lastniki zemljišč niso odzvali na obvestilo oziroma opozorilo. Osem primerov so do sedaj že rešili. Sicer je inšpektorat letos uvedel 57 inšpekcijskih postopkov na temo nadzora preglednosti, od katerih je skupaj rešenih 22.

Lani so na inšpektoratu prejeli 55 prijav, vezanih na kršitve preglednosti, 14 jih je podal upravljalec državnih cest, tudi v teh primerih zato, ker se lastniki zemljišč niso odzvali na njihova obvestila. "Enajst primerov je rešenih," še pojasnjujejo na inšpektoratu.