Koliko hrane zavržemo na Obali? 

Prebivalec Slovenije je lani zavrgel povprečno 68 kilogramov hrane, kar je kilogram več kot leto prej. Več odpadne hrane je po podatkih statističnega urada nastalo tudi v gospodinjstvih in trgovini z živili, v proizvodnji hrane ter v gostinstvu in strežbi pa manj. Največ odpadne hrane je bilo predelane v bioplinarnah.

Zanimalo nas je, ali so tudi obalna komunalna podjetja v lanskem letu zaznala več zavržene hrane in na kakšen način le-to predelajo. Iz Komunale Izola odgovarjajo, da zbirajo biološko razgradljive kuhinjske odpadke iz gospodinjstev v rjavih zabojnikih, ki so postavljeni po celotni občini. "V primerjavi z letom 2019 smo v letu 2020 zbrali tri procente več biorazgradljivih odpadkov (kuhinjski odpadki iz gospodinjstva in zeleni rez)," pojasnjujejo. "Porast bioloških odpadkov beležimo predvsem na območju naselij z individualnimi stanovanjskimi objekti," še dodajajo. V izolski komunali navedenih odpadkov ne predelujejo. Biološke odpadke predajo pooblaščenemu zbiralcu odpadkov, so še pojasnili za naš portal.

V Marjetici Koper opažajo povečanje količin bioloških odpadkov vse od začetka epidemije koronavirusa. "Številke rastejo iz leta v leto," povedo in dodajajo, da je od 2400 ton bioloških odpadkov v letu 2019 do konca letošnjega leta predvidenih 3100 ton le-teh. "Marjetica ne izvaja predelave odpadkov, le zbiranje," še dodajajo. Tudi v koprskem komunalnem podjetju biološke odpadke predajo v odvoz in končno obdelavo pooblaščenim prevzemnim družbam.

Iz Okolja Piran pa poročajo predvsem o nepravilnem ločevanju bioloških odpadkov, ki so ga zaznali na podlagi sortirne analize. "V letu 2020 je bilo v ostanku odpadkov, torej v črnem zabojniku, največ biorazgradljivih kuhinjskih odpadkov, kar 37,41 odstotkov, ki bi jih morali uporabniki iz gospodinjstev izločiti v rjav zabojnik." Biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad predajajo pooblaščenemu prevzemniku, ki jih nato v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem predela. "Naše podjetje izvaja zbiranje biorazgradljivih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev kot del obvezne občinske javne službe zbiranja odpadkov, obdelave odpadkov pa ne izvajamo," še pojasnijo.

Kam z nevarnimi odpadki iz zdravstva? 

Zanimalo nas je tudi, kako so komunalna podjetja v lanskem letu ravnala z odpadki iz zdravstva, ki jih je bilo na račun epidemije koronavirusa znatno več in na kakšen način poteka zbiranje ter odstranjevanje potencialno kontaminiranih odpadkov.

"Za zbiranje odpadkov iz zdravstva nismo registrirani," odgovarjajo iz Okolja Piran. "Kar zberemo, npr. injekcijskih igel z javnih površin in drugih odpadkov v okviru akcij ločenega zbiranja nevarnih odpadkov, predamo pooblaščenemu zbiratelju, ki poskrbi za pravilno uničenje v skladu z veljavnim okoljevarstvenim dovoljenjem," so še pojasnili.

V Marjetici Koper so svojim uporabnikom glede na priporočila NIJZ svetovali, kako naj ravnajo z zaščitnimi maskami, rokavicami in pripomočki za samotestiranje. "Po uporabi gredo vsi takšni odpadki v zabojnike za mešane komunalne odpadke," pojasnijo.

Tudi Komunala Izola ni registrirana za prevzem odpadkov iz zdravstva, zato morajo zdravstvene in druge ustanove, ki generirajo take odpadke, le-te predajati pooblaščenim prevzemnikom. "Odpadke iz zdravstva je prepovedano odlagati v zabojnike za komunalne odpadke, saj zahtevajo poseben način ravnanja v skladu z zakonodajo na področju ravnanja z odpadki," so o ravnanju z nevarnimi odpadki povedali v izolski komunali. "V času pandemije korona virusa se je povečala uporaba zaščitnih mask in zaščitnih rokavic," še dodajajo. "Uporabnike smo stalno osveščali, da z njimi ravnajo in jih odložijo po pravilih NIJZ-ja. Kljub temu nekateri uporabniki še vedno zaščitne maske in rokavice zavržejo v naravo," opozarjajo na problematiko nepravilnega ravnanja z odpadki iz zdravstva. 

Kljub opozorilom komunalnih podjetij se odslužene zaščitne maske mnogokrat znajdejo v naravi.

Po statistikah sodeč nam na Obali ločevanje odpadkov ne gre od rok, kaj pa pravijo v komunalnih podjetjih? 

Od celotne količine komunalnih odpadkov, nastalih lani v Sloveniji, jih je bilo malo več kot 741.000 ton ali 72,2 odstotka zbranih ločeno. Ločeno zbiranje komunalnih odpadkov je bilo v največjem deležu v savinjski statistični regiji (81 odstotkov), najmanj komunalnih odpadkov pa so ločeno zbrali v obalno-kraški statistični regiji (57 odstotkov). Zanimalo nas je, kakšne statistike beležijo v posameznem komunalnem podjetju in ali so ti primerljivi s podatki statističnega urada.

"Skupni delež ločeno zbranih odpadkov je lani znašal 55 odstotkov. Zagotovo lahko trdimo, da je delež ločeno zbranih odpadkov v gospodinjstvih nad 65 odstotkov, skupni delež pa znižajo odpadki iz turizma in urbanih področij," so pojasnili v Okolju Piran. Iz izolske komunale poročajo o izboljšanju ozaveščenosti glede ločevanja odpadkov. "Na osnovi analiz zbranih količin odpadkov v preteklih letih ugotavljamo, da se trud in vlaganja v aktivnosti ločenega zbiranja odpadkov obrestujejo, saj se iz leta v leto veča delež ločeno zbranih frakcij," so povedali. Ločevanje odpadkov je tako iz 17,6 odstotkov v letu 2010 porasel na 58 odstotkov zbranih ločenih odpadkov v letu 2020. "Po vseh kazalnikih bo v letošnjem letu odstotek ločenosti odpadkov v občini Izola znašal 60 odstotkov," še povedo in dodajajo, da gre zahvala za to vsem uporabnikom, ki vestno ločujejo odpadke in na ta način izkazujejo odgovorno ravnanje do okolja.

Marjetica Koper na drugi strani poudarja, da obalne občine ne dosegajo tako visokih številk pri ločenih odpadkih kakor v notranjosti države. "Sami podatki statističnega urada tudi niso najbolj primerljivi med seboj, saj so vplivi komunalne infrastrukture, razpršenosti poselitve, samega števila ljudi v ruralnem ali urbanem območju odločujoči dejavniki pri končnih številkah," še pojasnjujejo. V koprski komunali pa povedo tudi, da so letos po več letih negativnega trenda to krivuljo končno obrnili navzgor. "V letošnjem letu se je od januarja do septembra stopnja ločeno zbranih frakcij povečala iz 41 odstotkov v letu 2020 na 47,56 odstotkov," so povedali.

Katere odpadke na Obali predelamo? 

Zanimalo nas je še, ali v obalnih komunalnih podjetjih poteka predelava odpadkov, katere vrste odpadkov so za to namenjene in zakaj se predelani odpadki nato uporabljajo. Okolje Piran na tem mestu pojasnjuje, da je njihovo komunalno podjetje predelave odpadkov ne izvaja. Prav tako odpadkov ne predelujejo v koprski Marjetici. Edino podjetje, ki se s tovrstno predelavo na Obali ukvarja, je Komunala Izola. Le-ta ima veljavno okoljevarstveno dovoljenje (OVD) za predelavo gradbenih odpadkov. "V centru za predelavo gradbenih odpadkov (CPGO), ki je lociran na zbirnem centru, občani in drugi uporabniki predajajo gradbene odpadke v nadaljnjo predelavo," povedo na izolski komunali.

Gradbeni odpadki so lahko velik okoljski problem, če zanje ni ustrezne rešitve.

"Gradbeni odpadki lahko predstavljajo velik okoljski problem, če zanje ni ustrezne rešitve. Zavrženi obremenjujejo okolje, pravilno ločeni in predelani pa lahko ponovno postanejo gradbeni material za različne možnosti uporabe na področju nizkih gradenj. S tem zmanjšujemo možnost pojavljanja divjih odlagališč, gradbenim odpadkom pa s predelavo dodamo novo uporabno vrednost," so še povedali.

V nobenem izmed komunalnih podjetij na Obali se ne ukvarjajo z izvažanjem odpadkov. "Vse ločeno zbrane frakcije odpadkov, ki so bile pripeljane na zbirni center, se stehta in z ustrezno dokumentacijo preda pooblaščenim zbiralcem odpadkov," pojasni Komunala Izola.

Komunalna podjetja divja odlagališča obravnavajo resno in ažurno

Zanimalo nas je tudi, kako posamezna komunalna podjetja na Obali zbirajo kosovne odpadke in kako rešujejo problematiko divjih odlagališč. Vsa tri obalna komunalna podjetja svojim strankam omogočajo brezplačen odvoz kosovnih odpadkov. O terminih slednjega obveščajo po pošti, najdete pa jih lahko tudi na njihovih spletnih straneh. Marjetica Koper odvoz tovrstnih odpadkov organizira s posebno dopisnico, ki jo stranke dobijo ob mesečnem računu za komunalo. Odvoz kosovnih odpadkov na domu je tako zanje možen kadarkoli. Vse komunalne službe imajo na voljo tudi zbirne centre, kamor lahko kosovne odpadke občani pripeljejo kadarkoli.

Divja odlagališča komunalna podjetja obravnavajo resno in ažurno. Tako v izolski komunali kot v Marjetici Koper tovrstne primere prijavijo pristojni inšpekcijski službi, ta pa v naslednji fazi odredi njihovo sanacijo.  "Divja odlagališča na javnih površinah sproti očistimo, saj se zavedamo, da kup odpadkov spodbuja dodatno napačno kopičenje," povedo v Okolju Piran. "Odpadke s črnih odlagališč odpeljemo, ustrezno ločimo in poskrbimo za njihovo nadaljnjo obdelavo, območje odlagališča pa očistimo. Težave se pojavijo, ko se odlagališča nahajajo na zasebnih ali kombiniranih zemljiščih, kjer nimamo pristojnosti in je izvedba sanacije stvar zasebnika," še dodatno razjasnijo problematiko divjih odlagališč. "V letu 2020 je bilo na občinski inšpektorat ter druge pristojne inšpektorate posredovano 22 prijav divjih odlagališč, vsa manjših razsežnosti. Devet divjih odlagališč smo sanirali v kratkem času," pa problematiko lanskega leta opisujejo na izolski komunali.