Gospodarske razmere na Bližnjem vzhodu po navedbah gospodarstvenikov niso bile nikoli stabilne, zdaj pa se je nestabilnost še povečala. Podjetja z dolgoletnimi partnerstvi bodo našla možnosti za preživetje, precej težje pa bo tistim, ki šele skušajo poslovati tam, menijo. Da bo zaostritev napetosti otežila poslovno okolje v regiji, je ocenil tudi partner in direktor raziskav na Inštitutu za strateške rešitve Jure Stojan. Tudi on je poudaril, da je bilo poslovno okolje v bližnjevzhodni regiji že tako precej zahtevno.

Eden od razlogov je po njegovih besedah v tem, da je bila Evropska unija pri iskanju rešitev za poslovanje evropskih podjetij z Iranom po uvedbi ameriških sankcij avgusta 2018 precej neuspešna. "Malo katero podjetje je bilo pripravljeno tvegati," je dodal. Med slovenskimi podjetji sta po uvedbi sankcij v Iranu ostala Iskratel in Riko. Tudi Iskratel se je nekaj mesecev pozneje umaknil - kot so pojasnili, zaradi "visokega poslovnega tveganja za celotno skupino". V Riku iranskih poslov ne komentirajo.

Stojan izboljšanja razmer v kratkem ne pričakuje. "Ne le v Iranu, tudi v Iraku se bo varnostno tveganje za zahodna podjetja v prihodnjih mesecih tako zelo povečalo, da bodo že matične države pozivala podjetja k zapustitvi države. Z vsako dodatno zaostritvijo se bo seznam držav, kjer bo varnostno tveganje začasno postalo preveliko, podaljšal," je dejal. Napetosti v regiji so se dodatno zaostrile davi, potem ko je Iran izstrelil 22 balističnih raket na dve iraški oporišči, ki gostita tako ameriške kot koalicijske vojake - pet na bazo v Erbilu na kurdskem severu države, 17 pa na letalsko bazo Al Asad.

Napad je izvedel v odgovor na umor poveljnika elitnih enot revolucionarne garde Al Kuds Kasema Solejmanija, ki je bil po ukazu ameriškega predsednika Donalda Trumpa ubit minuli petek v napadu ameriškega brezpilotnega letala na bagdadskem letališču. Iran je ob tem zatrdil, da so napade izvedli v samoobrambi in da si ne želijo eskalacije ali vojne. Želijo pregnati ameriško vojsko z Bližnjega vzhoda.

Cene nafte navzgor: eskalacija razmer na Bližnjem vzhodu ni prestrašila vlagateljev

Na newyorških borzah kljub zaostrovanju razmer na Bližnjem vzhodu vlada optimistično vzdušje. Cene nafte so se zjutraj močno zvišale, a so sedaj že pod izhodiščno vrednostjo. V Evropi je pod gladino le londonska borza.  Industrijski indeks Dow Jones je v New Yorku v prvih 30 minutah trgovanja pridobil 0,13 odstotka. Širši indeks S&P 500 se je zviševal za 0,22 odstotka in tehnološki indeks Nasdaq za 0,36 odstotka.

Iranskomaščevanje ZDA je sprožilo paniko na naftnih trgih, saj se je črno zlato podražilo za skoraj pet odstotkov. A so vlagatelji do popoldneva že obrnili ploščo, tako da je trenutno zahodnoteksaška lahka nafta cenejša za 0,86 odstotka, severnomorska nafta brent pa za 0,48 odstotka glede na zaključno torkovo vrednost.

Na evropskih borzah podobno prevladuje zelena barva, izjema je le londonska, kjer je FTSE 100 0,22 odstotka pod gladino. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pred svojim prvim srečanjem z britanskim premierjem Borisom Johnsonom poudarila, da pričakuje težka pogajanja o prihodnjih odnosih med Evropsko unijo in Otokom po brexitu.

Indeks najpomembnejših delnic v območju z evrom Eurostoxx 50 je bil okoli 16. ure 0,15 odstotka nad izhodiščem. DAX je v Frankfurtu pridobival 0,47 odstotka, CAC 40 pa v Parizu 0,04 odstotka.