Otrok bo namreč dejanje staršev najverjetneje razumel kot to, da nikomur ni važno, da ga je nekaj vznemirilo, da mu nihče noče pomagati, da je jeza slabo čustvo, ki ga je treba zatreti. To pa nam lahko povzroča težave v odraslosti.

Svojim otrokom namesto tega lahko pomagamo, da se naučijo spopasti s svojo jezo. Najprej mu pomagajte, da se izvije iz pobesnelega stanja tako, da skupaj z njim nekajkrat globoko zadihate in mu poveste, da ni nič narobe. Nato ga nagovorite, naj vam zaupa svojo težavo. Mnogi spori namreč nastanejo, ker ljudje ne znamo komunicirati med seboj.

Povejte mu, da ga razumete

Tudi besede: "Žal mi je, da se tako počutiš," bodo pozitivno delovale na otroka. Če pa je otrok tako razjarjen, da vas želi udariti, mu to takoj preprečite in mu povejte, da razumete, da se ne počuti dobro, a to ni razlog, da bi lahko tepel svoje starše.

To tudi ni trenutek, ko boste otroku razlagali, zakaj na primer ne more dobiti sestrine žoge ali sladkarije v trgovini. Najbolj važno je, da se otrok pomiri. Lahko se sicer zgodi, da otrokov izpad razjezi tudi starše, takrat je pametno, da se za nekaj trenutkov umaknejo in otroku povedo, da so mu vseeno na voljo in ga ne puščajo samega v taki situaciji.

Šele ko se otrok pomiri, je čas za pogovor, v katerem mu lahko pojasnite, zakaj neke stvari ne more dobiti. To ne pomeni, da boste ugodili njegovi želji, zaradi katere je izpad sploh nastal, temveč da mu boste pomagali doumeti, zakaj ne more biti vedno po njegovo.