Telesno kaznovanje otrok bo po predlogu prepovedano, saj to ne more biti eden od vzgojnih ukrepov, je na novinarski konferenci po seji vlade povedala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak.

Predlagani ukrep po njenem pojasnilu nikakor ni povezan s permisivno vzgojo. "Vzgoja je zahtevna in ko govorimo o vzgoji, govorimo o pozitivnem starševstvu, katerega del ni telesno kaznovanje," je dejala.

Predlog širi opredelitev družinskih članov. V praksi je namreč prihajalo do nasilja med osebami, ki so bile v določenem partnerskem ali intimnem razmerju, a jih ni bilo mogoče uvrstiti v nobeno od kategorij družinskih članov po veljavnem zakonu.

Predlog širi tudi opredelitev nasilja v družini, saj bo kot nasilje upoštevana že grožnja z nasiljem. Za takšno grožnjo se bo denimo štelo ustrahovanje. Po družinskih tragedijah namreč pogosto ugotavljajo, da je storilec že pred tragedijo pogosto grozil žrtvi, je pojasnila ministrica.

Fizično nasilje je po predlogu tudi prisiljevanje v delo ali prepovedovanje dela, spolno nasilje je tudi objavljanje spolnih vsebin o žrtvi, pri ekonomskem nasilju pa so dodali neizpolnjevanje obveznosti do družinskega člana. Kot povsem nova oblika družinskega nasilja je dodano zalezovanje.

Sodiščem več pristojnosti za zaščito žrtev

Natančneje se določajo možnosti za ukrepanje policije in sodišč. Sodišča bodo imela na voljo več možnih ukrepov za zaščito žrtev, zlasti otrok. Sodišče bo lahko ukrepe izreklo tudi na predlog centra za socialno delo in ne le na predlog žrtve. Povzročitelja nasilja bo lahko napotilo v ustrezne programe, ob izreku ukrepov pa bo moralo določiti tudi denarno kazen v primeru kršitve.

Med organe in organizacije, ki so dolžne podati prijavo o nasilju, so vključeni dodatni izvajalci storitev na področju socialnega varstva, zdravstva ter vzgoje in izobraževanja.

Nasilje v družini je splošni družbeni problem, saj posega v temeljne človekove pravice in pomeni grobo zlorabo moči ene osebe nad drugo. V primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami je ozaveščenost strokovne in splošne javnosti do te vrste nasilja v Sloveniji še vedno na nizki ravni, so zapisali v uradu vlade za komuniciranje.

V zadnjem desetletju so bili po njihovih navedbah storjeni veliki koraki na področju obravnavanja in preprečevanja nasilja v družini zlasti s sprejetjem zakona o preprečevanju nasilja v družini leta 2008.