Nekaj najpomembnejših koristi, ki jih daje povezovalna igra:

- pomaga sprostiti neprijetna čustva, kot so stres, jeza, frustracije, skrbi, strah in občutke nemoči,

- ustvarja močnejše vezi med starši in otroki,

- otroci se počutijo bolj razumljeni, pomembni, ljubljeni, notranje izpolnjeni in srečni,

- pomaga, da otroci lažje razmišljajo, se igrajo samostojno, 

- pomaga, da se otroci prej umirijo in sodelujejo s starši, sorojenci in prijatelji.

Nekaj pomembnih točk, ki jih je pomembno upoštevati pri načrtovanju povezovalne igre:

1. Skupaj z otrokom določite čas, ki ga boste namenili za povezovalno igro.

2. Načrtujte začetek in konec časa za povezovalno igro in to vnaprej povejte otrokom. Pomembno je, da otroci natančno vedo, kdaj lahko računajo na povezovalno igro s starši. Vsak dan vnaprej načrtujte določen čas za povezovalno igro (tako kot vsak dan v službi naredite delovni načrt). Načrtujte vsaj 5 minut. Če si lahko vzamete več časa, je to še toliko bolje za vas in vašega otroka.

3. Ne pozabite, da otrok vodi igro in smo starši v tem primeru v podrejenem položaju. Dovolite otroku, da izbere igro, da igra poteka nestrukturirano in spontano. V primeru, da se otrok obnaša neprimerno in počne neprimerne stvari, mu postavimo ljubeče in odločne meje. Dobro je, da imamo z otrokom čim več pozitivnega očesnega kontakta in se prepustimo uživanju in smehu.

4. V teh 5, 10 ali 30 minutah se starši 200 % posvetimo otroku. To pomeni, da ne odgovarjamo na telefon, na e-sporočila na računalniku, se ne pogovarjamo z drugimi družinskimi člani in prijatelji, ne čistimo, ne kuhamo, skratka ne delamo drugega, kot uživamo v igri in sedanjem času z otrokom. Skupaj z otrokom se odmaknimo v drugi prostor ali kraj in naredimo vse, da zunanje okoliščine ne prekinejo tega dragocenega časa za povezovalno igro.

5. Čas za povezovalno igro je namenjen samo enemu otroku in enemu staršu hkrati. Čeprav bi lahko v igri sodelovali dve odrasli osebi in več kot en otrok, ima ta igra najboljši učinek, če jo delamo "ena na ena", saj tako starš vso pozornost nameni le enemu otroku. Z otrokom se lahko igra, če pa se otrok želi pogovarjati, se pogovarja. Med pogovorom se ne osredotočamo na druge sorojence in prijatelje iz šole, ampak pogovor osredotočimo samo nanj in se pogovarjamo o tem, kar je pomembno njemu, kaj ga veseli in zabava, katere so najprijetnejše stvari, ki jih rad počne. Starši lahko otroku povemo tudi več o sebi, kako se mi počutimo, kaj nas zabava, skrbi in kaj potrebujemo. Z iskrenim pogovorom starši otrokom pomagamo, da se prej sprostijo, umirijo in tako vplivamo na njihov občutek varnosti in uravnoteženosti.

6. Nekaj minut pred koncem otroku ponovno povejmo, kdaj točno bo igre konec. Če je otrok razočaran, ker je povezovalne igre konec, mu povejmo, kako se že veselimo naslednje. Lahko se zgodi, da se otroci in starši tako zelo močno povežejo med igro, da si otroci ne želijo konca in izbruhnejo v močan jok. Če ima otrok močne boleče občutke, ker je povezovalne igre konec, mu postavimo ljubeče in odločne meje. Otroci bodo včasih potrebovali tudi jok, da bi se ponovno čustveno uravnovesili, zato je pomembno, da jim starši dovolimo izraziti neprijetne občutke, hkrati pa postavimo ljubeče meje; to bo imelo zelo zdrav vpliv na njihov razvoj.

Starši bodo največ naredili za svojega otroka, če bodo razvijali občutek povezanosti. To bo otrokom dalo občutek notranje moči in trdnosti. Otrokom bo kasneje v odrasli dobi veliko lažje se soočati s frustracijami, če bodo v sebi nosili občutek notranje moči, varnosti in ljubezni.​

Klara Bajec, svetovalka in certificirana trenerka za pozitivno vzgojo in starševstvo, praktik in mojster nevrolingvističnega programiranja, inštruktorica osnov Zakona privlačnosti, mojster investiranja in coach (pozitivnavzgoja@gmail.com, www.pozitivnostarsevstvo.com, Facebook stran: Pozitivna vzgoja in starševstvo)