Kitajski predsednik Xi Jinping se te dni mudi na evropski turneji, v ospredju pa je podpis memoranduma med Kitajsko in Italijo za vzpostavitev t.i. nove svilne poti. Med konkretnimi projekti bo tržaška pristaniška uprava podpisala sporazum, ki med drugim predvideva nadaljnji razvoj železniške povezave med Trstom in vzhodno Evropo.

Po teh načrtih bo gradbeno podjetje China Communications Construcion Company (CCCC), ki trenutno v Košicah na Slovaškem gradi logistično vozlišče, postalo partner tržaškega pristanišča. V tržaškem pristanišču razmišljajo tudi o sodelovanju s CCCC na Kitajskem.

Obenem Trst beleži odlične poslovne rezultate. Tako je bil tudi v letu 2018 največje italijansko pristanišče po skupnem pretovoru in železniškem prometu. Po podatkih, ki jih je na svoji spletni strani objavila tržaška pristaniška uprava, so na terminalih v Trstu in Tržiču v lanskem letu skupno pretovorili več kot 67 milijonov ton blaga, od tega 62,7 milijona ton samo v Trstu.

Gre za nov rekord za tržaško pristanišče, ki je glede na leto 2017 skupni pretovor povečalo za 1,2 odstotka. Pri tem so pretovorili 725.500 kontejnerskih enot, kar je za 18 odstotkov več kot leto prej. Trst se pri tem močno zanaša na železniški transport, saj je lani iz pristanišča odpeljalo skoraj 10.000 vlakov oz. 12 odstotkov več kot leto prej.

Tržaška pristaniška uprava ima sicer na področju investicij v načrtu kar 22 različnih evropskih projektov v skupni vrednosti 130 milijonov evrov, med katere sodi tudi logistična platforma, kjer naj bi z deli končali še letos.

Kitajski predsednik Xi Jinping in italijanski predsednik Sergio Mattarella. 

Ob vse večjih vlaganjih Trsta se postavlja vprašanje, kaj to pomeni za koprsko pristanišče, kjer so lani sicer prvič presegli 24 milijonov ton pretovora, kar je bilo tri odstotke več kot leto prej. Ob manjšem skupnem pretovoru v primerjavi s Trstom pa Koper ohranja prednost pri pretovoru nadvse pomembnega kontejnerskega segmenta, saj so pretovorili 988.000 kontejnerskih enot oz. osem odstotkov več kot v letu 2017.

V Luki Koper so za STA pojasnili, da je priložnosti za rast pristanišč v severnem Jadranu še veliko, "zato smo vedno poudarjali našo podporo razvojnim projektom v vseh pristaniščih v regiji, če želimo konkurirati severnoevropskim pristaniščem". Na podlagi študije, ki jo je po naročilu združenja severnojadranskih pristanišč izdelala priznana mednarodna agencija s področja logistike, je namreč potencial pristanišč v regiji od Ravene do Reke šest milijonov kontejnerskih enot letno, v letu 2018 pa so vsa pristanišča v regiji skupaj pretovorila 2,8 milijona kontejnerskih enot.

Zato pa v Luki opozarjajo, da imajo vsa pristanišča v regiji enako težavo v nezadovoljivi železniški povezavi z zaledjem. V Trstu imajo tako težavo z ozkimi grli znotraj pristanišča, na Reki železniški tir še vedno prečka mesto, V Kopru pa potrebujejo dodatno železniško povezavo z zaledjem. "Bolj kot skrb, kaj počnejo sosednja pristanišča, je pomembno, da v Kopru in Sloveniji uresničimo načrte, ki smo si jih zastavili," v prvi vrsti z izgradnjo drugega tira, posodobitvijo železniškega omrežja in povečanjem zmogljivosti v pristanišču, so dodali v Luki Koper.

Dekanja fakultete za pomorstvo in promet Elen Twrdy pa je za STA opozorila, da je tržaško pristanišče s svojimi ambicioznimi načrti širitve in posodobitve resen igralec v severnem Jadranu, pri čemer se napovedane kitajske investicije nanašajo predvsem na povečan kontejnerski promet, ki je tudi za Luko Koper najpomembnejši.

"Vedno nas mora skrbeti izguba trga oz. partnerjev, zato je treba tudi v Luki Koper nadaljevati z investicijami," tako s podaljšanjem prvega pomola in nabavo mehanizacije, predvsem pa z izgradnjo drugega tira, meni Twrdyjeva: "Samo tako bo Koper ostal konkurenčen, ne glede na to, ali pridejo Kitajci v Trst ali ne."

Elen Twrdy

Po njenem se je treba zavedati, da vsa severnojadranska pristanišča skupaj niso niti približno tako velika kot eno samo kitajsko. Kitajci iščejo pot v severni Jadran, ker je to zanje najkrajša pot do srednje Evrope. Prednost severnega Jadrana Twrdyjeva vidi v geografski legi, vendar je železniška povezava tudi tu kritična, saj ni zadostnih zmogljivosti.

Glede morebitne specializacije Luke Koper za določeno vrsto tovora je Twrdyjeva odvrnila, da gre sicer za strateško odločitev uprave, da pa ta trenutno ni smiselna.

Glede sodelovanja med Koprom in Trstom pa je dekanja fakultete za pomorstvo ocenila, da je sodelovanje vedno dobrodošlo in koristno, ko se promovira severnojadransko pot. "Ko pa govorimo o poslovnem sodelovanju, je to seveda težje, a v določeni meri možno," je dodala.