Na zahodnjaške razprave o odpravi prepovedi Ukrajini za uporabo zahodnega orožja dolgega dosega za napade se je že odzval ruski predsednik Vladimir Putin, ki meni, da bi ta odločitev pomenila neposredno sodelovanje držav Nata, ZDA in evropskih držav v vojni v Ukrajini. To bi po njegovih besedah pomenilo, da so države Nata v vojni proti Rusiji, zaradi česar bi v Rusiji sprejeli ustrezno odločitev glede na grožnje, s katerimi se soočajo. Če bi prišlo do neposrednega spopada med Rusijo in državami zveze Nato, bi bile slednje  potencialne 'tarče' napadov. V prvem valu zagotovo kraji, kjer stojijo vojaška oporišča z jedrskim orožjem. Dve vojaški oporišči, kjer imajo ZDA nameščene jedrske bombe B61, se nahajata v sosednji Italiji. Slovenski meji pa je najbližje Aviano, ki je od Nove Gorice oddaljen 81 kilometrov, od Kopra pa 114 kilometrov. Za napad pa bi lahko uporabili tudi jedrsko orožje.

Ob tem se postavlja tudi vprašanje, ali je Slovenija na morebiten scenarij napada na Aviano pripravljena. Odgovore smo iskali tudi na Upravi RS za zaščito in reševanje, kjer so nam pojasnili, da so oni pristojni za izdelavo načrtov zaščite in reševanja na državni ravni. Za primer jedrske in radiološke nesreče je izdelan načrt, objavljen na spletu. "V načrtu je predviden tudi odziv na vse dogodke ne glede na vzrok (doma in v tujini), katerih posledica je jedrsko ali radiološko onesnaženje. Na isti spletni strani so objavljena tudi navodila prebivalcem, kako ravnati v primeru jedrske ali radiološke nesreče," so zapisali in nam posredovali povezavo do načrta. 

Zanimalo nas je tudi, ali je po njihovi oceni pri nas dovolj zaklonišč in ali so ta ustrezno vzdrževana. Kot pojasnjujejo, so evidence o zakloniščih in seznanjanje prebivalcev, kjer so zaklonišča, v pristojnosti občin, za njihovo vzdrževanje pa so zadolženi lastniki ali uporabniki zaklonišč. "To področje smo preigrali tudi v letošnji vaji kriznega upravljanja in odzivanja Odpornost 2024 in mu bomo v prihodnje posvetili še več pozornosti," so še zapisali.

Na naše vprašanje, ali obstaja kakšna simulacija, kaj bi pomenil jedrski napad na Aviano in kakšne posledice bi čutil zahodni del Slovenije, ki je v neposredni bližini, pa odgovarjajo: "Takšna simulacija ni izdelana."

O načrtu zaščite in o morebitnih usposabljanjih pripadnikov civilne zaščite za takšne primere pa navajajo: "Pripadniki civilne zaščite in drugih zaščitno reševalnih služb se redno usposabljajo za primere jedrskih nesreč na načrtovanih obrobnih vajah in usposabljanjih, ki so namenjena tej tematiki."

Je torej država z vidika organizacije in logistike na takšen primer pripravljena? Odgovor Uprave RS za zaščito in reševanje je: "Da."