Letna inflacija je januarja dosegla 5,8 odstotka. To je 0,9 odstotne točke več kot decembra lani in največ po avgustu 2008, ko se je zaključevala večletna konjunktura pred zadnjo finančno in gospodarsko krizo. Mesečna inflacija je bila januarja pri 0,4 odstotka, potem ko je bila decembra ničelna. Inflacija tako precej presega evrsko povprečje.
JANUARJA NAJVEČJA INFLACIJA PO AVGUSTU 2008: Kaj se je podražilo najbolj?
Slovenija
Povprečna 12-mesečna rast je bila januarja 2,4 odstotna, potem ko je bila povprečna letna rast v 2021 pri 1,9 odstotka, je danes objavil statistični urad.
K skupnemu dvigu cen na letni ravni so največ, 1,2 odstotne točke, prispevale višje cene naftnih derivatov. Tekoča goriva so se podražila za 11,9 odstotka, pogonska goriva in maziva za osebna vozila za 29,6 odstotka. Eno odstotno točko so k inflaciji prispevale podražitve elektrike, plina in drugih goriv, katerih cene so se zvišale za 15,4 odstotka. Z 0,8 odstotne točke so na letno inflacijo vplivale tudi višje cene hrane in brezalkoholnih pijač. Te so medletno narasle za 4,6 odstotka.
Na drugi strani je letno inflacijo po pojasnilih statistikov za 0,2 odstotne točke blažila pocenitev izdelkov in storitev iz skupine komunikacije. Izdelki iz skupine so se pocenile za 4,4 odstotka. V vseh drugih skupinah so se cene medletno zvišale, od pomembnejših izdelkov so se še najmanj podražili oblačila in obutev (za 2,1 odstotka)
Cene blaga so se januarja medletno v povprečju zvišale za 7,1 odstotka, cene storitev pa za 3,1 odstotka. Trajno blago je bilo dražje za 8,2 odstotka, blago dnevne porabe za osem odstotkov in poltrajno blago za 2,7 odstotka.
K 0,4-odstotni mesečni rasti cen so največ, 0,2 odstotne točke, prispevali dražji zemeljski in mestni plin (glede na december se je podražil za 26,3 odstotka), zdravstveno zavarovanje (14,7 odstotka) in hrana (1,5 odstotka). Po 0,1 odstotne točke so k mesečni inflaciji prispevale še višje cene elektrike (mesečno so bile višje za 3,6 odstotka), gospodinjskega pohištva (2,6 odstotka), zdravstva (za 1,7 odstotka), pogonskih goriv in maziv za osebne avtomobile (1,5 odstotka), avtomobilov (1,1 odstotka) in gostinskih storitev (1,0 odstotka).
Ob začetku sezonskih razprodaj so se oblačila in obutev pocenili za 10,2 odstotka in mesečno inflacijo ublažili za 0,7 odstotne točke. Cenejši kot v prejšnjem mesecu so bili tudi toplotna energija (za 9,8 odstotka) in počitniški paketi (za 4,4 odstotka). Ti skupini sta mesečno rast cen znižali vsaka za 0,1 odstotne točke.
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU, je bila januarja šestodstotna, kar je 0,9 odstotne točke več kot decembra. Povprečna 12-mesečna rast cen se je z dveh odstotkov dvignila na 2,6 odstotka. Mesečna rast cen po tem indeksu je bila 0,6-odstotna, decembra lani pa 0,1-odstotna.
Letna inflacija v Sloveniji je tako že presegla povprečno letno inflacijo v evrskem območju. Ta je bila januarja po prvi oceni pri 5,1 odstotka in s tem najvišja, odkar Eurostat za območje skupne valute zbira podatke.
Po pričakovanjih domačih in mednarodnih ustanov, tudi Evropske centralne banke, bo inflacija letos vsaj v prvi polovici leta ostala visoka, če ne še višja. V nadaljevanju naj bi se nato začela umirjati. Nadaljnjo rast cen glede na ankete pričakujejo tudi porabniki.