Muzejske prostore so uredili tako, da so s fotografijami in strokovnimi besedili predstavili Istro od daljne preteklosti do danes, z muzejskimi eksponati pa pokazali, kako so tudi Izolani gradili in popravljali tradicionalna plovila ter kako so izdelovali lične ladijske modele, kjer so dosegali vrhunsko kakovost, je povzela kustosinja v Pomorskem muzeju Sergej Mašera Nadja Terčon.

Tako del postavitve sloni na delu štirih modelarjev, glavni motiv pa predstavljata mesto in ljudje, ki so v njem živeli. V prvem nadstropju so prvič na ogled tudi fotografski motivi pokojnega tržaškega fotografa Maria Magajne, ki jim jih je posredovala in dovolila njihovo objavo Narodna in študijska knjižnica iz Trsta.

Fotografije dopolnjujejo muzejski predmeti, ki so jih dali na razpolago v pomorskem muzeju, kot sta prenovljeno tradicionalno plovilo in replika ribiške kabine. Poleg ribištva, katerega nosilec je bil moški, razstava zajema tudi ribjo predelovalno industrijo v mestu, s čimer so "postavili spomenik" tudi nekdanji izolski delavki, je še poudarila Terčonova.

Odhajajoči izolski župan Igor Kolenc je ob preteklih kritikah na račun preureditve muzejskih prostorov, kjer je bil prej muzej ozkotirne železnice Parenzane, izrazil zadovoljstvo, da imajo zdaj na enem mestu "resnično strokovno prikazano zgodovino nekega majhnega dela Izole". Sicer pa Kolenc upa, da se bo našla tudi volja, da se v objektu nekdanje železniške postaje postavi poseben muzej Parenzane.

O pomenu hiše morja je spregovoril tudi direktor izolskega turističnega združenja Dean Kocjančič. "Izolana predstavlja danes pomembno točko informiranja obiskovalcev, predvsem z vidika spoznavanja kulturne dediščine, ki jo v Izoli želimo še bolj približati obiskovalcem in Izolanom," je poudaril. Ob tem je izpostavil rast turističnega obiska, pri čemer se jim obeta, da bi do konca leta lahko presegli zgodovinski mejnik pol milijona nočitev, ustvarjenih v izolski občini.

Ureditev muzejskih prostorov je potekala v okviru čezmejnega projekta ohranja in promocije pomorske dediščine Mala barka 2 iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (Program Interreg V-A Slovenija-Hrvaška).