Na deželnih volitvah v Furlaniji Julijski Krajini se zmaga na široko nasmiha mladi kandidatki Demokratske stranke, Debori Serrachiani. Ta se je v zadnjem tednu pred volitvami naslonila na mladega Mattea Renzija in odklonila podporo politično mrtvega Pierluigija Bersanija.

Slednji je skupaj z aktualnim vodstvom Demokratske stranke odgovoren za pravcati polom. Šele zdaj se je tudi odločil za odstop, čeprav so volilci njegovo glavo želeli že pred časom. V Demokratski stranki so sicer trenja že od samega začetka, saj politični nasledniki komunistov in socialistov niso nikoli delovali homogeno, temu se je pridružil še mlajši val politikov, ki išče svoj prostor pod soncem. Govorice, da Demokratska stranka potrebuje generacijsko prenovo, so prisotne že dlje časa, vendar politično vodstvo ni želelo sestopiti z oblasti in prepustiti prostor mlajšim. Še več, imena kot so Prodi in D'Alema, so se znova in znova pojavljala med kandidati za predsednika republike. Temu so se uprli v sami stranki, tako je kar vsak četrti poslanec obrnil hrbet odločitvi vodstva stranke pri glasovanju za Prodija. Rešitev v stiski so politični Metuzalemi našli seveda v starem Napolitanu, ki šteje že 87 pomladi.

Renzi vodja Demokratske stranke, Berlusconi predsednik republike?

Ob tej odločitvi se odpirajo še novi scenariji. Nenadejana vrnitev Berlusconija, ki je ob odstopu z oblasti izgubil skoraj 6 milijonov volilcev, bi lahko pomenila tudi, da bo sedaj ponovno krojil državno politiko z nameščanjem svojih ministrov in ne nazadnje kasnejšim ustoličenjem na funkcijo predsednika republike, na kar veliko analitikov sedaj stavi. Odstop Bersanija in kriza v Demokratski stranki pa sta utrdila položaj Renzija kot predstavnika novega vala. Ne gre prezreti, da je ravno Serrachianijeva s podporo Renzija in kot mlajša predstavnica bolj prepričala celo kot sama stranka, ki je izgubila precejšen del podpore v Italiji. Zmaga v regiji je tako le obliž na rane. Po drugi strani veliko sedaj pridobiva Gibanje petih zvezdic. Tudi če bo uspelo oblikovati vlado mavrični koaliciji, bo ta naveza zelo krhka. Možnost novih volitev je tako le vprašanje časa.

Secesionisti v Trstu bojkotirali volitve

Tržačan, "državljan Svobodnega tržaškega ozemlja" (STO), je v torek vložil na Deželno upravno sodišče (TAR) FJK zahtevo po razveljavitvi nedeljskih in ponedeljkovih deželnih volitev.

Zahtevo je podkrepil z utemeljitvami: Italija na območju tržaške pokrajine ni suverena država; ustanovitev avtonomne Dežele Furlanije−Julijske krajine leta 1963 oz. priključitev območja STO pod njeno okrilje ni bila zakonita; italijansko sodstvo in samo upravno sodišče na Tržaškem nimata nobenih pristojnosti. Zaradi vsega tega volitev ne bi smelo biti, TAR pa naj sproži tožbo zoper predsednika Renza Tonda, Deželo FJK, deželni odbor, predsednika italijanske vlade ter notranjega in pravosodnega ministra prenese na samo vlado v Rimu. To je šele zadnja pobuda gibanja Svobodni Trst (Trieste Libera), ki trdi, da Trst ni del Italije, slovenska obala pa ni last Slovenije, kot tudi hrvaški del ni del Hrvaške. STO naj bi s pravnega vidika še vedno obstajal. Trditev so pokrepili še s pravnimi dokumenti. Novico o bojkotu je povzela tudi italijanska ANSA, medtem ko je na slovenski strani to očitno še tema za cenzuro, saj nihče razen našega spletnega medija o tem ni poročal. 

Gibanje je z recesijo doživelo pravcati razcvet; gospodarski upad in negotova prihodnost tržaških otrok prilivata olje k ognju. Osnovni motivi naj bi bili ekonomski in naj ne bi sloneli toliko na "narodnostni" pripadnosti. Obuditev STO naj bi prebivalcem omogočila boljše pogoje življenja in razcvet ekonomije. Tu je govora predvsem o neizkoriščenem potencialu pristanišča, zagovorniki STO pa "ponujajo" Tržačanom tudi ukinitev davka na dodano vrednost IVA in odpis italijanskega javnega dolga, v katerega seveda ne spadajo po njihovi razlagi. Zadnje mesece so svoja dejanja podkrepili z vztrajnim bojem proti italijanski davkariji in družbi za izterjevanje dolgov Equitalia. Denar in blaginja − to sta paroli, ki naj bi v teh časih najbolj prepričali. Gibanje je za zdaj omejeno zgolj na t. i. Cono A. Vendar je tudi na slovenski strani že kdo pomislil, da bi imel mejo na Črnem Kalu. Sedaj imajo lokalni patrioti očitno tudi pravne argumente za nekaj, kar še vedno zveni kot iluzija. Vendar ta iluzija vsaj na tržaški strani šteje vse več podpornikov. 

Sorodne vsebine:

Tudi peti krog neuspešen

Sredi politične krize bodo volili novega predsednika

Za predsednika Grillo in Prodi