Ministrica Bratušek je odgovarjala na poslansko vprašanje Bojana Podkrajška iz SDS, ki ga je med drugim zanimalo, ali zaradi obnove na območjih, ki so jih lani avgusta najbolj prizadeli uničujoči poplave in plazovi, še vedno veljajo navedbe o zamiku nekaterih že pripravljenih projektov s ciljem prioritetne popoplavne obnove.

Bratušek je ponovila, da popoplavna obnova ostaja prioriteta, a da je do premikov pri vlaganju v državne ceste prišlo tudi na drugih delih države. Medtem ko je bila proračunska realizacija pri sredstvih za cestno infrastrukturo v letu 2021, torej pred nastopom trenutne vlade, nekaj manj kot 290 milijonov, je lani dosegla 413 milijonov. Pri tem je bilo približno 40 milijonov evrov namenjenih za interventne ukrepe po poplavah.

Tudi letošnjo realizacijo na ministrstvu oz. direkciji za infrastrukturo ocenjujejo na več kot 400 milijonov evrov, pri čemer pa se velik del projektov resnično dotika popoplavne obnove. "Ne vsi, ker vemo, da smo v bistvu najprej mislili, da bo treba projekte takoj po poplavi ustavljati (...) , a lahko smo šli z vsemi projekti naprej, celo nekatere razpise, za katere smo mislili, da jih bo treba ukiniti, smo lahko izpeljali," je dejala ministrica.

Trenutno ima direkcija v teku 52 javnih razpisov, od tega 45 na cestah in sedem na železnicah. Skupna vrednost teh razpisov je približno 570 milijonov evrov. Obenem na direkciji predvidevajo, da bodo še v tem letu lahko objavili 59 dodatnih razpisov, devet na železnicah in 50 na cestah, njihova skupna vrednost pa bo okoli 190 milijonov evrov.

Proračunska predloga za 2025 in 2026, ki sta v zaključni fazi priprave, po besedah ministrice ob tem predvidevata, da se bo višina sredstev za cestno infrastrukturo gibala nekaj nad 400 milijonov evrov. Sredstva za naložbe v železnice pa se bodo, tako Bratušek, zaradi zamika nekaterih velikih projektov, celo znatno povečala.

"Tako, da so sredstva za prometno infrastrukturo v obdobju te vlade zgodovinsko visoka. V treh letih bomo za ceste dali 1,2 milijarde evrov. Res je, velik del, ne pa vse, na območjih Koroške, Savinjske, Gorenjske, Kamnika, ampak kar nekaj je tudi projektov, ki so se zaključevali, tudi na drugih koncih Slovenije. Nekaj manevrskega prostora je tudi v proračunu 2025-2026, kljub prioriteti popoplavne sanacije, tudi za nekatere druge odseke ali pa druga območja po Sloveniji," je zatrdila.