Fotografija je simbolična.

Kot so poročali v včerajšnji Tarči, je na notranjem ministrstvu konec aprila 2024 potekal sestanek o kobariškem gostincu Alešu Hvali, ki je novačil filipinske delavce kot ceneno delovno silo proti plačilu okoli 3000 do 5000 evrov. V novačenju so prepoznali vse elemente trgovine z ljudmi. O kršitvah je policijo najprej opozoril uslužbenec ministrstva za zunanje zadeve, na katerega so se obrnili filipinski delavci, Hvala pa se je aprila osebno oglasil na zunanjem ministrstvu ter poizvedoval, kdo ga je prijavil.

Filipinski delavci prisiljeni v izkoriščevalsko delo v Seči

V začetku maja pa je filipinska ambasada na Dunaju objavila, da je desetim delavcem v Sloveniji, domnevno žrtvam trgovine z ljudmi, zagotovila finančno pomoč. V zapisu ambasade piše, da so bili leta 2023 rekrutirani kot hotelski in gostinski delavci, nato pa premeščeni k drugemu delodajalcu, portoroškemu lastniku Gostišča Ribič Damirju Pribcu, kjer so delali v nečloveških pogojih, so še navedli v Tarči.

Tam so bili prisiljeni delati tudi po 16 ur na dan, pogosto brez odmora, opravljali pa so vse od kuhinjskih opravil do težkih fizičnih del, kot so pleskanje, vrtnarjenje in prekopavanje zemlje. Za svoje delo so prejemali mizerno plačilo, pogosto pod 750 evrov na mesec, pišejo na portalu MMC.

"Ravnali so z nami kot s sužnji"

Filipinski delavci so v Gostišču Ribič v Seči pri Portorožu doživljali – kot pravijo – vsakodnevno psihično in fizično nasilje. "Včasih sem delala v pomivalnici, ločevala odpadke. Stopil je za mano in mi brez besed potisnil glavo v koš za smeti," je povedala ena od delavk. "Rekel je, da se šali. A to ni bila šala. Klofutal nas je, tudi če nismo naredili ničesar narobe. Velik je bil, udarci so boleli. Kadar je bilo kaj narobe, so trkali po vratih zabojnika in vpili: 'Kaj počnete? Pojdite delat!'"

Razmere so bile – kot opisujejo – ponižujoče in zastrašujoče. "Bil sem pomočnik v kuhinji, a sem moral pleskati, vrtnariti, prekopavati zemljo. Nismo imeli odmora. Delali smo nadure, a plačila ni bilo. Damir je z nami ravnal kot s sužnji," je dejal eden izmed moških.

Delavci so spali v bivalnih zabojnikih v bližini konjskih ograd in greznice, kjer je smrdelo po iztrebkih. "Imeli smo pograde. Tam smo živeli. Tudi dva fanta. Bili smo blizu konjske ograde, zato smo vohali iztrebke konj. Imeli smo samo stranišče in posteljo," pripovedujejo Filipinci.

Eden izmed njih je v ovadbi zapisal: "Uradno sem bil prijavljen na naslovu v Kopru, a so nam naročili, naj ne povemo, da v resnici spimo v zabojnikih."

Eden od ključnih trenutkov je bil nočni pobeg 30. aprila 2024 iz Seče pri Portorožu, ko so se delavci v tišini izmuznili iz bivalnikov in pobegnili v Kamp Lucija, kjer jih je prevzel Goran Lukić iz Delavske svetovalnice. Tam so podali prijavo na policiji zaradi suma trgovine z ljudmi.

Kot navajajo v Tarči, je za vsakega delavca novi delodajalec Pribac Alešu Hvali plačal 5000 evrov, kar so razkrili tudi v izjavah za policijo.

Pribac na očitke o nasilnem ravnanju odgovarja: "Če bi bili tako preplašeni ... Jaz imam posnetke, ko pojejo, plešejo, mi čestitajo rojstni dan, mi pečejo torto ... Bi vi nekomu, ki vas maltretira, to delali? Odgovorite mi, lepo prosim." Na odziv novinarke, da ne želi biti razsodnica, je Pribac nadaljeval: "Ne razsodnik. Povejte mi, ali bi vi peli, plesali in pekli torto nekomu, ki vas maltretira?" Na dodaten odgovor novinarke, da bi bilo odvisno od tega, kdaj je to bilo in kaj je bilo vmes, je Pribac sklenil: "Smešni ste."

Hvala in Pribac sta kršitve zanikala, minister za delo Luka Mesec in glavna inšpektorica inšpektorata za delo Katja Čoh Kragolnik pa sta v Tarči med drugim potrdila, da je bil pri obeh gostincih večkrat opravljen inšpekcijski nadzor, preiskava pa še poteka.