Unija je Hrvaški sredstva namenila v okviru vstopa 1. julija, a je morala vlada v Zagrebu pripraviti nacionalni strateški okvir za njihovo koriščenje. V načrtu je opredelila prioritete vlaganja, ki naj bi spodbudilo rast in zaposlovanje ter s tem okrepilo konkurenčnost države.

Hrvaška je v nacionalnem načrtu izpostavila tri strateške cilje: krepitev konkurenčnosti, zagotavljanje optimalnih pogojev za ustvarjanje delovnih mest in zagotavljanje uravnoteženega regionalnega razvoja.

Načrt po oceni Bruslja vključuje strateške projekte z jasnimi cilji za izkoriščenje sredstev do konca leta 2016, zato so ga potrdili. "To je ključen prvi korak Hrvaške na poti h konkurenčnosti," je poudaril komisar za regionalno politiko Johannes Hahn.

Kohezijska sredstva je treba po komisarjevih besedah vlagati tako, da se okrepi lokalno gospodarstvo, poveča sodelovanje na trgu dela in finančno pomaga na področjih, pomembnih za državo, na primer malim in srednjim podjetjem ter pri uporabi naravnih virov za spodbudo turizmu.

V skladu z načrtom je 149,8 milijona sredstev iz kohezijskega sklada namenjenih upravljanju z odpadki in izboljšanju oskrbe z vodo, 228,4 milijona iz evropskega sklada za regionalni razvoj za podporo malim in srednjim podjetjem, raziskave in inovacije ter razvoj železniške in pomorske infrastrukture, 60 milijonov iz evropskega socialnega sklada pa za ustvarjanje delovnih mest ter projekte za socialno vključevanje in izobraževanje.

Hrvaška se je trenutnemu finančnemu okviru za obdobje 2007-2013 priključila le pol leta pred njegovim iztekom. V skladu s pravili EU to pomeni, da mora projekte v okviru danes potrjenega načrta izvesti do konca leta 2016, so še pojasnili v Bruslju.