Ameriški portal trdi, da je izraelsko-hrvaški posel ustavil ameriški obrambni minister James Mattis. Kot dodaja, je ameriška administracija nezadovoljna, ker skuša Izrael zaslužiti z ameriškimi letali. Ameriška vlada mora državi, ki ji je prodala svoja letala, odobriti prodajo letal naprej tretji državi.

Zapletlo naj bi se predvsem zato, ker je v letala F-16 barak vgrajeno veliko sodobne sofisticirane izraelske opreme, s katero so podaljšali življenjsko dobo letal, ki so bila v ZDA izdelana v 80. letih prejšnjega stoletja.

ZDA zahtevajo, da je v letalih ameriška oprema, predvsem računalniška programska oprema za raketni sistem. Ameriški proizvajalec F-16, družba Lockheed-Martin, mora, preden bodo letala izročili Hrvaški, opraviti celoviti remont barakov in podaljšati delovno dobo letal za 3000 ur. Zaenkrat tehničnih posegov niso začeli.

Medtem so danes iz ameriškega veleposlaništva v Zagrebu sporočili, da so med pogajanji jasno in vztrajno izrazili svoja stališča glede tehničnih pogojev za soglasje pri uresničitvi dogovora. Potrdili so, da sodelujejo s Hrvaško in Izraelom pri iskanju sprejemljive opcije, ki bo zadovoljila hrvaške potrebe znotraj načrtovanega obdobja ter omogočala potrditev izraelsko-hrvaške pogodbe.

Hrvaški minister za obrambo Damir Krstičević je še pred nekaj tedni v Bruslju izjavil, da je vse pripravljeno za podpis pogodbe o nakupu izraelskih letal in da pričakujejo zeleno luč ZDA. Ministrova izjava je sprožila medijska ugibanja, da je prišlo do zapletov pri uveljavitvi dogovora z Izraelom. Iz Krstičevićevega kabineta so odgovorili, da pričakujejo uresničitev dogovora, ne da bi se vpletali v odnose med ZDA in Izraelom.

Krstičević je danes novinarjem povedal, da nimajo nobenih uradnih informacij o zapletu, o katerem poročajo mediji. Poudaril je, da ima Zagreb dokument, s katerim so ZDA dovolile Izraelu ponudbo vojaških letal ameriškega porekla Hrvaški. Kot dejstvo je dodal tudi zavezo Izraela, da bo Hrvaški izročil letala, ki bodo kompatibilna z zmogljivostmi zveze Nato ter da bodo podaljšanje delovne dobe letal opravili ob soglasju originalnega proizvajalca, Lokheed-Martina. Izpostavil je, da je Izrael odgovoren za odobritev izročitve letal.

Hrvaški Večernji list ocenjuje, da se je Hrvaška - ne kriva, ne dolžna - znašla v precepu med političnimi in poslovnimi odnosi ZDA in Izraela. Navaja, da za ZDA ni problem preprodaja izraelskih letal Hrvaški, temveč interes nekaterih drugih držav, kot sta Romunija in Bolgarija, za podoben dogovor s Tel Avivom, ki namerava prodati približno 100 svojih starih vojaških letal F-16.

Čeprav se zdi, da je Hrvaška kolateralna žrtev v sporu med ZDA in Izraelom, gre tudi za prvi javni spor med Hrvaško in ZDA v okviru vojaškega sodelovanja, pa danes izpostavlja Jutarnji list. Navaja, da bi vgraditev ameriške opreme v F-16 zagotovo zvišala ceno pogodbe, vprašljivo pa je, ali bi Zagreb lahko plačal več denarja.

Hrvaška se je po izteku mednarodnega razpisa letos odločila, da bo od Izraela kupila deset enosedežnih in dve dvosedežni letali F-16 barak. Prvi dve letali naj bi pričakovali do leta 2020, preostalih deset pa do leta 2022.

Izraelska letala so stara od 25 do 30 let in so jih že uporabljali v vojaških operacijah, kar je v delu hrvaške strokovne in vojaške javnosti izzvalo dvome o upravičenosti nakupa glede na namero Hrvaške, da z nadomeščanjem vojaških letal mig-21 iz časov nekdanje JLA zadovolji potrebe vojaškega letalstva do sredine tega stoletja.