Kot je poudaril, tudi gostje iz Katarja vidijo Hrvaško kot energetsko križišče v tem delu Evrope.

Da je naslednji korak ekonomska kapitalizacija odnosov med državama, je po današnjem srečanju s hrvaškim predsednikom Ivom Josipovićem potrdil tudi vodja katarske delegacije, minister za energetiko in industrijo Mohammed bin Saleh al Sada.

Z al Sadajem so bili na dvodnevnem obisku tudi vodilni ljudje najpomembnejših katarskih energetskih družb, kot sta Qatar Gas in Qatar Petroleum.

Med drugim so obiskali območje na Krku, na katerem namerava Hrvaška graditi LNG terminal, ki bo lahko sprejel največje LNG tankerje. Na Hrvaškem načrtujejo, da bi terminal začel obratovati leta 2019.

V Zagrebu upajo, da bodo katarske družbe vlagale tudi v izgradnjo plinskega terminala na Krku, ker Hrvaška nima potrebnih 630 milijonov evrov.

Sicer pa se je minister al Sada po četrtkovem srečanju z Vrdoljakom izognil neposrednem odgovoru na novinarsko vprašanje, ali so pripravljeni vložiti denar tudi v izgradnjo terminala na Krku.

Hrvaški mediji so poročali, da so v Katarju zainteresirani predvsem za distribucijo svojega plina, medtem ko bo Hrvaška morala drugje iskati investitorja za LNG terminal. Novi list je danes omenjal ameriške družbe, ki so zainteresirane za distribucijo svojega plina iz skrilavca.

Kot je bilo slišati septembra na energetskem Croatia Forumu v Dubrovniku, je večina držav jugovzhodne in srednje Evrope odvisna od ruskega plina in si zaradi strateških energetskih in varnostnih razlogov želi zagotoviti dodatnih virov tega pomembnega energenta. Na to karto igra tudi Zagreb, ki si prizadeva za poslovanje s katarskimi poslovneži.

Interes za katarski plin sta že pokazali Madžarska in Ukrajina, domnevno pa so zainteresirani tudi v Sloveniji, na Slovaškem ter v Avstriji in Romuniji, je poročal danes Jutarnji list.