Tik pred iztekom leta se je končala dve leti trajajoča saga izbire izvajalca za drugo cev karavanškega predora, ki so jo zaznamovali štirje krogi pritožb na Darsove odločitve. Po več sta jih vložila Kolektor in Gorenjska gradbena družba, ki sta dosegla celo razveljavitev izbora. Nadzorni svet Darsa je konec decembra le potrdil izbor najugodnejšega ponudnika, in sicer turško podjetje Cengiz.

Postopek s Karavankami je izpostavil predvsem pomanjkljivo zakonodajo, ki so jo neizbrani gradbinci znali dobro izkoristiti. Tudi pri projektu drugi tir jim je že uspelo zavleči postopek izbire izvajalca, ki bo gradil objekte čez dolino Glinščice. Družba 2TDK je namreč ta razpis zaradi domnevno ponarejene reference sprva izbranega ponudnika razveljavila.

Podjetja Markomark Nival, Nival Invest in Ekorel so vložila zahtevek za revizijo zoper odločitev 2TDK o razveljavitvi izbora, državna revizijska komisija, ki se je v postopku odločila pridobiti strokovno mnenje, pa končne odločitve še ni sprejela.

Da bi preprečili nadaljnje zavlačevanje pri realizaciji večjih projektov, se je ministrstvo za javno upravo nekaj mesecev pred objavo razpisov za glavna gradbena dela na drugem tiru lotilo zakonodajnih sprememb. Zamikanje projektov naj bi tako omejila novela zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja, ki jo je DZ potrdil novembra. Ta omogoča hitrejše odločanje o zahtevkih za revizijo, predvsem pri velikih projektih, zoper odločitve državne revizijske komisije pa bo mogoče uveljavljati sodno varstvo.

Na 2TDK ponudbe za glavna gradbena dela za drugi tir proge med Koprom in Divačo pričakujejo do 17. januarja. Razpis so razdelili na dva dela, in sicer se eden nanaša na dela od Divače do Črnega Kala, drugi pa na dela, ki se bodo izvajala od Črnega Kala do Kopra.

Gradbinci, ki bodo gradili dva po več kot šest kilometrov dolga predora in servisne cevi med Divačo in Črnim Kalom, bodo morali med drugim dokazati, da so v zadnjem desetletju zgradil vsaj deset kilometrov predorov, ponudnik za drugo javno naročilo, ki zajema šest predorov in dva viadukta med Črnim Kalom in Koprom, pa bo moral med drugim dokazati, da je v zadnjem desetletju realiziral šest kilometrov predorov.

V Sloveniji je po kolapsu gradbene stroke v času gospodarske krize zmanjkalo gradbincev, ki bi se lahko samostojno prijavil na razpisa, zato bodo po pričakovanjih posel dobili tujci. Prvi mož 2TDK Dušan Zorko je sicer ob objavi razpisov izpostavil, da so javna naročila oblikovana tako, da lahko v njih sodelujejo tudi slovenska podjetja.

Potem ko je šel posel s Karavankami v roke tujemu podjetju, čeprav se je zanj potegovala tudi domača gradbena stroka, so se med nekaterimi ekonomisti pojavila opozorila, da za slovensko gospodarstvo izbor najcenejših ponudnikov ni vedno optimalen, saj se večina vrednosti projekta steče v tujino, državi, domačim podjetjem in zaposlenim pa ostane bolj malo. Spet drugi pa so opozarjali na številne preplačane državne gradbene projekte v samostojni Sloveniji, ki da so bili posledica preferenčne obravnave s politiko pogosto povezanih domačih gradbincev.

V Cengizu so še pred pridobitvijo posla s Karavankami napovedali sodelovanje s slovenskimi podizvajalci in zatrdili, da bodo delovno silo iskali v Sloveniji. Turško podjetje je bil sicer s ponudbo, vredno nekaj pod sto milijoni evrov, okoli šest odstotkov cenejši od drugega najugodnejšega ponudnika.

Gradnja druge cevi karavanškega predora naj bi stekla marca, v gradbincu pa so obljubili, da bodo poskušali čim prej ujeti Avstrijce, ki so drugo cev Karavank začeli kopati septembra 2018. Sama gradnja naj bi trajala pet let. Ob pridobitvi posla s Karavankami je turški velikan napovedal tudi vstop v boj za gradnjo drugega tira.

V 2TDK ocenjujejo, da bi pogodbe z izbranimi izvajalcem lahko podpisali še v prvi polovici letošnjega leta, če ne bo preveč pritožb, a izkušnja s Karavankami ne navdaja z optimizmom. Ob tem ima drugi železniški tir med Divačo in Koprom izrazito politični predznak in je pogosto tarča žgočih razprav v DZ. Tudi nazadnje se je ob potrjevanju poroštvenega zakona za projekt med poslanci znova odprlo vprašanje financiranja na dobro milijardo evrov ocenjenega projekta.

Še vedno ni jasnega odgovora na vprašanje, ali namerava država projekt med Divačo in Koprom graditi sama ali s pomočjo zaledne države. Je pa znano, da je ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek naklonjena temu, da Slovenija projekt realizira sama.