Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) je bil v drugem četrtletju za 1,9 odstotka večji kot v prvem četrtletju letos ter za 16,3 odstotka višji kot pred letom dni, je danes objavil Statistični urad RS. Aktualni gospodarski kazalniki ob sicer visokem tveganju zaradi slabšanja epidemiološke slike nakazujejo visoko gospodarsko rast tudi v tretjem četrtletju, dodajajo v centralni banki.

S krepitvijo zasebne potrošnje je bila četrtletna rast dodane vrednosti pričakovano najmočnejša v delu zasebnih storitev, ki so ga predhodno najmočneje omejevali zdravstveni ukrepi. Gospodinjstva so ponovno močneje povečala tudi izdatke za trajnejše dobrine.

Razmere v industriji so se v drugem četrtletju še izboljšale - raven aktivnosti je že presegla tisto pred epidemijo -, a s težavami na proizvodni strani, saj podjetja čedalje pogosteje poročajo o motnjah v dobavnih verigah, pomanjkanju delavcev in višjih vhodnih stroških.

Ob močnem povpraševanju podjetja v vse večjem obsegu posegajo po investicijah. Financiranju investicij se pridružuje tudi država, kar se je junija odrazilo v večji aktivnosti v segmentu infrastrukturne gradnje.

Razmere na trgu dela se ob okrevanju storitvenih dejavnosti še naprej izboljšujejo in so po nekaterih kazalnikih trenutno že boljše kot pred krizo. Registrirana brezposelnost se je do konca julija kljub izteku ukrepa subvencioniranja začasnega čakanja na delo še dodatno zmanjšala in je bila s 70.655 osebami že za približno 1000 oseb manjša kot konec julija 2019.

Ob visoki gospodarski rasti so podjetja v drugem četrtletju razpisala rekordno visoko število prostih delovnih mest, ki pa jih vedno težje zapolnijo zaradi pomanjkanja primerne delovne sile, ob tem ugotavlja Banka Slovenije.

Komentirala je tudi danes objavljeni podatek o 2,1-odstotni stopnji inflacije v avgustu. K tej rasti so ob višjih svetovnih cenah nafte še naprej največ prispevali energenti, katerih cene so bile od tistih avgusta lani višje za 13,8 odstotka.

Se je pa v zadnjih mesecih izraziteje podražilo tudi neenergetsko industrijsko blago, prav tako so se ob odpiranju gospodarstva in oživljanju zasebne potrošnje zvišale tudi cene storitev, predvsem gostinske in nastanitvene. To v Banki Slovenije povezujejo z višjimi cenami surovin in stroški dela ob naraščajočem pomanjkanju delavcev ter nadomeščanjem izgub ob okrepljenem povpraševanju po dolgotrajnem zaprtju dejavnosti.