Ugibanja o plači Roberta Goloba so v teku že nekaj časa. Spomnimo, tudi na Regionalu smo že poročali o višini Golobove plače.  "Osnovno plačilo se določi v višini povprečne bruto plače v družbah v skupini, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije ali v družbi, če ni skupine, izplačane v preteklem poslovnem letu, in pomnožene z ustreznim mnogokratnikom, ki je določen glede na velikost družbe in dejavnost (mnogokratniki 2, 3, 4 in 5)," je zapisano t.i. Lahovnikovemu zakonu, ki omejuje prihodke direktorjev državnih podjetij.

Po poročanju Siola to torej pomeni, da, če je bila povprečna bruto plača v skupini Gen-I leta 2020 3.248 evrov, je plača Goloba znašala 16.240 evrov bruto. Brez informacij o njegovih delovni dobi in ostalih parametrov za izračun plače, na Siolu z dostopnimi podatki o okvirni neto mesečni plači sklepajo, da njegova plača delno najverjetneje ustreza temu delu zakona.

V kolikor pa bi bile resnične ocene, da je njegova plača znašala preko 50 tisoč evrov mesečno, bi šlo za kršitev Lahovnikovega zakona.

Kot je za primerjavo še navedel Siol, je šefica uprave Petrola Nada Drobne Popovič v lanskem letu prejemala mesečno 17.017 evrov bruto, neto pa 7.075, direktor Telekoma Tomaž Seljak pa je bruto mesečno zaslužil 16.853 evrov in neto 7.265 evrov. Potemtakem je Seljak bruto zaslužil manj kot Golob neto, slednji naj bi namreč neto zaslužil 17.836 evrov.

Portal N1 sicer poroča, da naj bi Golob po izračunu Financ v letu 2020 prejel 214 tisoč evrov neto plače, njegova fiksna plača pa naj bi znašala dobrih 75 tisoč evrov neto. Nagrada za uspešnost naj bi znašala več kot 114 tisoč evrov neto, gibljivi del prejemkov pa naj bi se gibal okrog deset tisoč evrov neto. Ti zneski sicer krepko presegajo določila Lahovnikovega zakona.

Ministrstvo ni dočakalo pojasnil nadzornikov Gen-I glede prejemkov vodstva

Gospodarsko ministrstvo tudi v podaljšanem roku ni dočakalo pojasnil organov nadzora družbe Gen-I glede vseh bruto izplačanih prejemkov vodstva z določili t.i. Lahovnikovega zakona. "Člani organa nadzora so svoje naloge dolžni opravljati etično, pošteno in odgovorno, kar v tem primeru nedvomno ni v celoti uresničeno," so navedli na ministrstvu.

"S strani skupine Gen smo po pozivu za dostavo oziroma uskladitev pogodb prejeli negativen odgovor," so danes sporočili z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, potem ko so pojasnila o prejemkih vodstvenega kadra Gen-I v preteklih letih sprva terjali do konca minulega leta, nato pa rok na prošnjo podjetja podaljšali do 17. januarja.

Ministrstvo je organe nadzora podjetja Gen-I zdaj ponovno pozvalo k spoštovanju veljavne zakonodaje. Ob tem so na ministrstvu navedli, da tudi sami v delu pritrjujejo ministrstvu, da so zavezanci po zakonu o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti države in samoupravnih lokalnih skupnosti, in sicer od 17. maja lani dalje.

Družba Gen-I je kot nadzorni organ za hčerinski družbi Gen-I Sonce in Elektro energija na poziv ministrstva odgovorila v postavljenem roku do konca lanskega leta in podala vse utemeljitve in pojasnila, vključno s pridobljenimi neodvisnimi strokovnimi pravnimi mnenji, so pojasnili.

"Iz pridobljenih neodvisnih strokovnih pravnih mnenj izhaja, da so bile pogodbe poslovodnima osebama družb Gen-I Sonce in Elektro energija sklenjene v obdobju, ko družba Gen-I in družbe v njeni skupini niso bile zavezanke po zakonu o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti RS in samoupravnih lokalnih skupnosti, vsled česar določila zakona na izvajanje prej omenjenih pogodb ne učinkujejo," so poudarili in dodali, da je za podatke, vezane na prejemke poslovodstva družbe Gen-I, naslovnik skupščina družbe Gen-I oz. njen vsakokratni predsednik, v tem primeru je to Martin Novšak, sicer generalni direktor Gen Energije, ki je polovična lastnica Gen-I.

Gospodarsko ministrstvo je v začetku decembra uvedlo prekrškovni postopek zoper organe nadzora družb Gen-I, Gen-EL, Gen-I Esco in Elektro Energija, ker mu niso pravočasno posredovali pogodb z direktorji družb v skladu z Lahovnikovim zakonom po lastniških spremembah. Dodatno je pozvalo, naj nadzorniki Gen-I preverijo skladnost izplačil vodilnim v družbi.

Na ministrstvu so novembra za STA pojasnili, da se je lastniška struktura Gen-I v preteklosti spreminjala in da so letos ugotovili okoliščine, iz katerih bi lahko izhajalo, da gre za družbo z večinskim deležem države v smislu določb Lahovnikovega zakona in s tem za zavezanko po tem zakonu.

Te ugotovitve so nato posredovali družbi Gen-I in jo pozvali k posredovanju dokazil o statusu družbe in skladnosti prejemkov z določbami zakona.