Ministri so v ponedeljek opravili razpravo o pripravi proračunov za leti 2024 in 2025. Največji del razprave so namenili ukrepom za znižanje odhodkov po posameznih resorjih, s čimer želijo zagotoviti sredstva za obnovo in razvoj po avgustovskih poplavah.

N1 je neuradno izvedel, da razpravljajo tudi o ukrepih, ki bi lahko prizadeli podjetnike. V tej luči naj bi razmišljali o tem, da bi se nadomestila bolniške odsotnosti obračunavalo tako, kot se jih je pred spremembo v prejšnjem mandatu.

Golob je danes na srečanju z župani, gospodarstveniki in drugimi nosilci razvoja na Koroškem v Slovenj Gradcu, ki je potekalo v okviru vladnega obiska regije, dejal, da so bili pri pripravi proračuna za prihodnje leto pred dilemo, kje vzeti denar - ali varčevati pri razvoju in znanosti ali pri bolniških.

"Ali mislite, da smo vzeli denar znanosti? Ne. Med dvema dilemama - ali bomo vlagali v razvoj in bodočnost ali v to, da bo nekdo, ki je danes na bolniški, še naprej srečen na bolniški in njegov delodajalec tudi - smo se odločili za razvoj in prihodnost," je potrdil premier.

Dodal je, da so zaradi tega že dobili protestna pisma gospodarstva, "tega istega gospodarstva, ki pravi, da je treba vlagati v razvoj in povečati sredstva". Najlažje se je odločiti za vzdrževanje statusa quo, ampak vlada se ne bo, ker verjame, da je treba gledati v prihodnost, je povedal.

DZ je januarja lani potrdil noveli zakonov o delovnih razmerjih ter o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki sta obdobje nadomestila za bolniško odsotnost zaposlenih, ki se izplačuje v breme delodajalca, skrajšali s 30 delovnih dni na 20 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar na največ 80 dni v koledarskem letu.

"Če bo vlada podaljšala izplačevanje bolniške odsotnosti v breme delodajalcev, bo s tem naredila velik korak nazaj in dodatno otežila že tako zahtevne razmere, v katerih deluje slovensko gospodarstvo," so se danes odzvali predstavniki organizacij Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije.

Bojijo se, da se vnovič nakazuje poslabšanje položaja gospodarstva, zaradi česar so močno zaskrbljeni, so zapisali. "Sprejetje rešitve, o kateri razmišlja vlada, bi pomenilo samovoljen in enostranski ukrep, brez kakršnegakoli dialoga in presoje vplivov na gospodarstvo, ki že vse od lanskega leta deluje v vedno bolj oteženih pogojih poslovanja," so utemeljili.

V dopisu predsedniku vlade so poudarili, da je slovensko gospodarstvo izpostavljeno visoki ravni tveganj in negotovosti, saj je v zadnjem času že tako obremenjeno z novimi oziroma višjimi dajatvami. Nadaljujejo se tudi nenehne grožnje o uvedbi dodatnih finančnih in administrativnih obremenitev, med katerimi so dodatne dajatve in negativna sprememba dohodninske zakonodaje, visoke cene energentov, omejevanje pogojev poslovanja zaradi uvedbe različnih oblik regulacije, so našteli.

Od Goloba pričakujejo, da jim bo prisluhnil. Dopis so sicer naslovili tudi na ministra za gospodarstvo, turizem in šport Matjaža Hana ter na vodje poslanskih skupin v DZ.

Vlada bo razpravo o proračunih nadaljevala v četrtek, ko bo proračunske dokumente predvidoma tudi potrdila.