Metodologija in ugotovitve

Raziskovalci so analizirali podatke iz longitudinalne študije Twins Early Development Study, ki je vključevala 4175 udeležencev. Preučili so povezavo med GPAΔ pri starosti sedem let in šolskim uspehom od sedmega do 16. leta. Ugotovili so, da so učenci, ki so pri sedmih letih odstopali od svojih genetsko napovedanih nivojev (kot tisti, ki so zaostajali ali presegali pričakovanja), do 16. leta v povprečju za eno tretjino napredovali ali nazadovali proti svojim genetsko predvidenim nivojem dosežkov. Raziskava je pokazala, da je GPAΔ pri starosti sedem let tako dober napovedovalec šolskih dosežkov skozi leta kot tradicionalni indeksi šolskega neuspeha, ki temeljijo na sposobnostih. To pomeni, da bi lahko ciljanje učencev z visokim GPAΔ bilo stroškovno učinkovito, saj bi takšne intervencije lahko bolje sledile naravni genetski poti posameznika, namesto da bi jo poskušale spremeniti. Vendar pa to ostaja hipoteza, ki jo je treba še preveriti z dodatnimi raziskavami.

Vloga genetskih kazalnikov pri prepoznavanju šolskega neuspeha

Genomski poligenski rezultati (GPS) lahko služijo kot zgodnji opozorilni sistem, saj se dedne razlike v DNA oziroma DNK (deoksiribonukleinska kislina - molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih) ne spreminjajo po spočetju in ostajajo stabilne skozi vse življenje. Zato je mogoče z GPS napovedovati šolske dosežke že od rojstva naprej, medtem ko je rezultate testov sposobnosti mogoče uporabiti šele, ko otrok začne hoditi v šolo. V tej raziskavi so raziskovalci uporabili GPS, ki temelji na najnovejši študiji o genskem vplivu na izobrazbo (EA4), ki vključuje podatke treh milijonov udeležencev.

Možnosti uporabe in omejitve študije

Raziskava nakazuje, da bi lahko GPS uporabili za zgodnje prepoznavanje učencev, ki zaostajajo, in za razvoj prilagojenih izobraževalnih programov, ki bi jim pomagali doseči njihov genetski potencial. Vendar je uporaba GPS trenutno še nepraktična, saj zahteva dostop do DNK in genotipizacije. Kljub temu pa vse večja priljubljenost neposrednih potrošniških DNK testov nakazuje prihodnost, v kateri bi GPS lahko postali bolj dostopni. Pomembno je omeniti, da obstaja še veliko drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na šolski neuspeh, kot so motivacija, samokontrola, vestnost in družinsko okolje. Vse te dejavnike bi bilo treba upoštevati za čim bolj natančno napovedovanje. Raziskovalci so prav tako poudarili, da se šolski neuspeh lahko pojavi na različnih razvojnih stopnjah, od zgodnjih let šolanja do srednje šole.

Študija kaže, da bi lahko genomsko napovedano odstopanje dosežka (GPAΔ) uporabili kot učinkovito orodje za zgodnje odkrivanje šolskega neuspeha in uspeha. To bi omogočilo razvoj bolj ciljnih in prilagojenih izobraževalnih programov, ki bi lahko pomagali učencem doseči njihov genetski potencial. Vendar je potrebnih še več raziskav, da bi preverili učinkovitost takšnih pristopov.