FRANCO JURI O MITU IN NEZNANKAH GLEDE LADJE REX: "Pri nas ostaja cela generacija, ki ladjo povezuje s svojo mladostjo"

Koper

Danes, 8. septembra, mineva natanko 80 let, odkar so zavezniška letala napadla ladjo Rex, ki je dva dni pred tem nasedla na plitvini med Koprom in Izolo. Italijanska čezoceanka je globoko zapisana v kolektivni spomin prebivalcev tega območja, še vedno pa ostaja nekaj neznank, povezanih z njo.

Čeprav je o ladji Rex ogromno znanega, tudi zato, ker so se mnogi posvetili preučevanju le-te, ostaja tudi nekaj neznank. Franco Juri, eden izmed avtorjev monografije 'Rex: Mit iz plitvine', ki nosi podnaslov 'Od blišča do propada v obujeni spomin', pojasnjuje: "Nejasno ozadje nemške izbire lokacije, kjer je Rex nasedel in je bil po treh dneh tudi raketiran. Morda tudi, ali je bil datum 8. september izbran slučajno oziroma ne; natančno eno leto po kapitulaciji fašistične Italije. Čemu toliko streliva za uničenje tako rekoč prazne ali skoraj prazne ladje?".

Prav tako je neznano, kaj se nahaja na morskem dnu, kjer je ladja potonila. "Zagonetka je tudi, kaj še prikriva mulj; koliko in kaj je morda ostalo od Rexa pod dnom? Špekulira se na primer o enem od propelerjev Rexa. Zagotovo je tam še del ostankov, ki niso bili odneseni, vendar je tisto območje se daj varovano kot arheološko najdišče in kar je morebitno še tam skrito, nihče ne sme odnesti," navaja.

"Že ljudsko preimenovanje dela obalne ceste iz  nekdanjega "Giro delle Carrozze" v "Pri Rexu" priča o pečatu in mitu, ki sta nastala okoli te nekdaj razkošne čezoceanke, ki se je ponašala z modrim trakom, in je bila hkrati simbol tehnološke, inženirske, ladjedelske in oblikovalne odličnosti, a tudi, ne pozabimo, zatiralnega fašističnega režima," nadaljuje Juri.

Spomnil je tudi, da je bilo obdobje Rexa tudi obdobje zatiranja slovanstva v naših krajih in najkrutejših kolonialno osvajalnih vojn Italije v Afriki. "Postala je tudi simbol vojne vihre, ki jo je leta 1944 potopila, ali skoraj, saj je bila raketirana v plitvini. Fascinirala je tudi režiserja Federica Fellinija, ki jo je mojstrsko citiral v filmu Amarcord."

In kako se Rexa spominjajo domačini na tem območju? "Mnogi od nas pa se Rexa spominjamo tudi po jeklenih ostankih, ki so štrleli iz morja. V tem mitu pa smo s knjigo želeli obelodaniti tudi, kako si je takratna nova država (socialistična Jugoslavija) in z njo tudi veliko tukajšnjih prebivalcev, z ostanki Rexa opomogli, ob splošnem pomanjkanju v povojni razdejani deželi," pove Juri.

"Rex spodbuja tudi veliko radovednosti do predvojnih časov, domišljijo, raznorazne hipoteze, bolj ali manj preverljive zgodbe in anekdote. Tudi čustva, romantične predstave .. Navsezadnje obstaja pri nas cela generacija, ki Rex povezuje s svojo prvo mladostjo. Hkrati, vse kar lahko ustvarja nek mit. Mit pa je vedno izziv za raziskovanje in ugotavljanje dejstev. Temu je namenjena tudi naša publikacija," je pojasnil.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
zoran13 |  08 .09. 2024 ob  18: 32
Potem, ko sta nemška linijska parnika SS Bremen in SS Europa osvojila modri trak in podrla hitrostni rekord, je italijanska pomorska družba zgradila ladjo Rex, s katero je Kraljevina Italija predstavljala italijanski napredek v tehniki in strojegradnji.
Rex je 16. avgusta 1933 na plovbi proti ZDA osvojil prestižni modri trak, ko je plul s hitrostjo 28 vozlov (53,56 km / h; 33,28 mph) in svojo vožnjo čez Atlantik opravil v štirih dneh in trinajstih urah. Hitrostni rekord je držal vse do leta 1935, ko ga je prehitela francoska SS Normandie.
Zmaga Rex-a v hitrostni plovbi je pomenila vrhunec v kulturnem vzponu fašistične Italije, trajen vir navdiha in nacionalnega ponosa. Leta 1963 so eno od piv pivovarne Peroni poimenovali Nastro Azzurro ( »modri trak«)...
nylarazgotra |  08 .09. 2024 ob  16: 03
Franco Juri, kapo dol, vedno poln znanja.