Ladja Rex je bila dolga 268 metrov, široka 31 metrov, njen najvišji jambor pa je dosegel višino 78,5 metrov. Njena nosilnost je znašala 51 tisoč BRT. Za gradnjo tako velike in razkošne ladje so potrebovali dejansko zelo malo časa, dve leti in pet mesecev. Krstila sta jo italijanska kraljica Elena in kralj Viktor Emanuel III. V tistem obdobju je bil Rex največja potniška ladja, ki je plula pod zastavo Kraljevine Italije.

Čezoceanka je tedaj predstavljala italijanski napredek v tehniki in strojegradnji. Tedaj so Italijani med močno konkurenco drugih tujih ladjarjev izvedli obsežno oglaševalsko akcijo o gradnji svojih dveh največji prekooceanskih parnikov – SS Rex in SS Conte di Savoia. Obe ladji so poimenovali The Riviera afloat. Na obeh ladjah pa so pri zunanjih bazenih namestili umetni pesek, kar je predstavljalo plažo na ladji.

Rex je bil opremljen v klasičnem slogu, imel je 12 nadstropij in dvojno ojačano dno. Ladja je imela dva zunanja bazena in telovadnico, cerkev, sodobno kino dvorano, gledališče, banko, knjižnico, prostor za fizioterapijo. Na njej so bile trgovine, brivnice in česalnice. Imela je najsodobnejše opremljene kuhinje in restavracije. Ena izmed posebnosti pa je tudi ta, da je bila na ladji tudi tiskarna, kjer so izdajali svoj časopis z imenom Morske novice. Zaradi vsega tega so ji mnogi reki kar 'mesto na vodi'.

Leta 1933 je prejela modri trak za rekordno plovbo preko Atlantika, ko je za razdaljo med Gibraltarjem in New Yorkom pod poveljstvom kapitana Francesca Tarabotta s hitrostjo 28,92 vozla potrebovala 4 dni, 13 ur in 58 minut.

Na ladji je bilo 870 članov posadke, med njimi 59 častnikov, 258 mornarjev, 90 kuharjev, 450 natakarjev, 8 medicinskih oseb ter telefonisti in telegrafisti. Ladja je lahko sprejela 2032 potnikov – 378 v prvem razredu, 378 v posebnem razredu, 866 v tretjem razredu in 410 v turističnem razredu. Drugega razreda pa, ker nihče ni želel potovati v njem, ni bilo.

Leta 1940 so jo prepeljali v jadranska pristanišča in nato privezali ob tržaškem šestem pomolu. Po kapitulaciji Italije 8. septembra so ladjo prevzeli Nemci, ki so jo že v Trstu izropali. Junija 1944 so se začeli bombni napadi zavezniških letalskih sil na Trst in Nemci so ladjo Rex 5. septembra 1944 odvlekli iz tržaškega zaliva, kjer je nato nasedla na plitvini med Izolo in Koprom, 350 metrov od obale.

8. septembra 1944 je ob 11. uri 12 zavezniških letal 16. eskadrilje SAAF tipa Bristol Beaufighter obstreljevalo nasedlo ladjo. V prvem napadu je ladjo zadelo 59 raket. Zvečer je sledil še drugi napad in 12 zavezniških letal RAF-a je še drugič bombardiralo ladjo. Ladjo je zadelo še 66 raket, kmalu po tem napadu pa se je Rex zaradi močnega vdora vode prevrnil na svoj levi bok in začel goreti. Gorel je štiri dni, zatem pa 12. septembra 1944 potonil v plitvem morju.

Ostanki ladje, ki še danes ležijo na morskem dnu med Izolo in Koprom, so vpisani v slovenski Register kulturne dediščine.