Veljavni proračun za leto 2022 je DZ sprejel novembra lani v negotovih razmerah jesenskega vala epidemije. Ko je Boštjančič junija letos prevzel položaj ministra, mu je njegov predhodnik zatrdil, da mu javne finance pušča v dobrem stanju. "Pozabil pa je omeniti, da so bili po sprejemu proračuna sprejeti številni predpisi z visokimi finančnimi posledicami," je danes dejal Boštjančič.

Med njimi je izpostavil zadnji interventni zakon za blažitev posledic covida-19 iz konca lanskega decembra, katerega finančne posledice so bile ocenjene na okoli 280 milijonov evrov, v resnici pa bodo verjetno znašale blizu 400 milijonov evrov. Poleg tega je prejšnja vlada podaljševala ukrepe, povezane z obvladovanjem epidemije, npr. veljavnost turističnih bonov. "Vlada je pred volitvami delila vrsto volilnih bonbonier v obliki dodatkov in zdaj že legendarnih digitalnih bonov," je dejal.

Naštel je še pocenjena vplačila v proračun EU, novo obveznost dodatnega zagotavljanja sredstev za izvajanje zakona o znanstveno-raziskovalni in inovacijski dejavnosti ter sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi brez finančnega vira. "Poleg tega je bila tik pred volitvami sprejeta novela zakona o dohodnini, vlada je hitela tudi z zaposlovanjem, kar se je vse odrazilo na odhodkovni strani proračuna," je dejal.

Dodatno se je vlada letos soočila z zaostrenimi gospodarskimi razmerami, ki izhajajo iz vojne v Ukrajini in posledic na energetskih trgih, ter visoko inflacijo. Sprejela je številne ukrepe za naslavljanje draginje, je spomnil Boštjančič in dejal, da obravnavani rebalans pomeni prilagoditev aktualnim gospodarskim in geopolitičnim razmeram ter dejanskim potrebam.

Po novem so letošnji proračunski odhodki načrtovani v višini 14,6 milijarde evrov, prihodkov pa naj bi se v proračun steklo 12,5 milijarde evrov oz. približno milijardo evrov več, kot je predvideno zdaj. Predlog rebalansa vključuje vse ukrepe, ki niso imeli zadostnega kritja na postavkah in v proračunski rezervi, kot tudi ukrepe, ki so do konca leta načrtovani za blaženje posledic draginje za gospodinjstva in gospodarstvo, je zagotovil minister.

Predlog rebalansa spremlja predlog sprememb odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za tekoče triletno obdobje v delu, ki se nanaša na leto 2022. Ta določa, da se zgornja meja izdatkov vseh štirih blagajn javnega financiranja za leto 2022 poveča za 1,3 milijarde evrov na 27,4 milijarde evrov, višji bodo lahko tudi odhodki državnega proračuna, zdravstvene in pokojninske blagajne ter občin.

Fiskalnemu svetu se zdijo ti načrti nerealistični. Proračunski primanjkljaj bo verjetno manjši od predvidenega, je dejal predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun in menil, da to odpira vrata tveganju za prekomerno porabo v prihodnjih letih, kar pa bi pomenilo strukturno poslabšanje stanja javnih financ. Boštjančič je sicer potrdil, da bodo proračunski odhodki morda nižji od načrtovanih, toda treba je upoštevati vse obveznosti.