Makroregionalne strategije Evropske unije (MRS EU) predstavljajo celovit okvir EU za reševanje skupnih izzivov, v geografsko povezanih območjih, kjer je potrebno iskati rešitve, ki presegajo nacionalne meje. Strategija EU za Jadransko-jonsko regijo (EUSAIR) je bila potrjena leta 2014 in je tako postala tretja makroregionalna strategija v EU. Poleg slednje delujejo še baltska, alpska in podonavska makrostrategija.

Za zagotovitev učinkovitega izvajanja MRS EU je ključen dobro delujoč sistem upravljanja z utečeno in kvalitetno strukturo za podporo upravljanju, ki izvaja naloge kot skupni sekretariat za MRS EU. Na pobudo EU so bile oblikovane stabilne podporne strukture MRS EU, ki se kot projekti financirajo iz programov Interreg. Eden izmed teh strateških projektov je prav EUSAIR Facility Point, ki olajšuje usklajevanje in koordinacijo EUSAIR. EUSAIR povezuje regije iz 10 držav, na območju katerih živi 70 milijonov ljudi, in tvori zaokroženo zemljepisno celoto okoli morskega bazena, ki se sooča s skupnimi razvojnimi in drugimi izzivi. V projektu sodelujejo partnerji iz vseh desetih držav sodelujočih v EUSAIR, to so Albanija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Grčija, Italija, Črna gora, Severna Makedonija, Srbija, San Marino in Slovenija. Slovenija je tudi zadolžena za koordinacijo projekta, ki jo opravlja Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Občina Izola kot slovenski partner nudi podporo članom tematskih skupin, predvsem v stebru Kakovost okolja, prav tako pa nudi informacije in podporo na področju inovativnih projektov za javne subjekte in podjetja, povezovanja regije na področju prometa, kakovosti okolja, trajnostnega turizma in socialne kohezije ter sveta mladih v makroregiji. V okviru stebra za Kakovost okolja EUSAIR so zasnovani štirje konkretni paradni projekti za celotno regijo, ki prispevajo k boljšemu upravljanju morja in kopnega, preprečevanju in odpravljanju nesreč na morju ter krepitvi pomena zavarovanih območij na morju in kopnem za trajnostni razvoj EUSAIR. Občina te aktivnosti izvaja s pomočjo izvajalske strukture občine, ki je JZP Izola.

Ena izmed nalog JZP Izola je tako izvedba oz. pridobitev sredstev za strateške projekte EUSAIR s poudarkom na stebru Kakovost okolja EUSAIR in načrtovanje novih strateških projektov za celotno regijo, vključno s projekti Občine Izola in zasebnim sektorjem, kjer je možno in primerno.

Eden takšnih projektov, ki vključuje uresničevanje paradnega projekta celotne makroregije, osredotočenega na integrirano upravljanje z morjem in kopnim ter skupno pomorsko prostorsko planiranje (ICZM&MSP) v Sloveniji, je projekt ureditev obalnega območja med Koprom in Izolo. JZP Izola, že od začetka koordinira in podpira občini Koper in Izola pri integriranem upravljanju morja in kopnega ter načrtovanju priobalnega pasu, ki je del pilotnega območja v Tržaškem zalivu v okviru EUSAIR. Prizadevajo si, da bi bilo načrtovanje in izvedba na tem območju, dobra praksa za celotno makroregijo EUSAIR.

Drugi pomemben Paradni projekt, ki ga je Občina Izola s podporo JZP Izola in v sodelovanju s sekretariatom Srednjeevropske pobude  iz Trsta (CEI Trieste) pridobila je projekt NAMIRS (North Adriatic Maritime Incident Response System), ki uresničuje vodilni EUSAIR projekt ASOSCoP – vzpostavitev koordiniranja ukrepanja na morju v primeru nesreč, izliva tekočin ali pojava odpadkov v severnem Jadranu. V sklopu projekta je bila narejena ocena okoljskih tveganj, povezanih z nesrečami na morju in posledično razlitij nafte v severnem Jadranu, zlasti za občutljiva morska in obalna območja. To je rezultat trdega dela JZP Izola, Občine Izola in partnerjev znotraj strategije EUSAIR.

Projekt INHERIT, namenjen ohranjanju in valorizaciji naravne dediščine Sredozemlja ter spodbujanju trajnostnega butičnega turizma, združuje stebra EUSAIR strategije trajnostnega turizma in kakovosti okolja. V Sloveniji je projekt pustil dolgoročen pečat, saj je bil v njegovem okviru izdelan najobsežnejši kataster suhozida na svetu, ki vključuje 11.725 kilometrov suhozidov na območju od Kopra do Postojne in Tolmina, s skupno površino 3.651 km².

Projekt KAŠTELIR je zajemal čezmejno sodelovanje devetih partnerjev, med katerimi je tudi Občina Izola. Občina Izola je v sklopu projekta organizirala tri festivale Od Histrov do Rimljanov – 2019, 2020 ter 2021 –  in uredila območje gradišča Kaštelir nad Kortami, za katerega je bil pripravljen upravljavski načrt.

Med pomembnimi projekti, ki trenutno potekajo, so Rekonstrukcija objekta Verdijeva 1 – vzpostavitev javne turistične infrastrukture (ReVerT), DANTE in ZeleNatura.

Občina Izola je s podporo JZP Izola pridobila evropska sredstva iz Načrta za okrevanje in odpornost, ki jih je Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport dalo na razpolago konec lanskega leta v obliki Razpisa za sofinanciranje vlaganj v javno in skupno turistično infrastrukturo in naravne znamenitosti v turističnih destinacijah. Projekt rekonstrukcija objekta "Podestatova palača" (ReVerT) na Verdijevi ulici 1 v Izoli, bo mestu povrnil del bogate zgodovine in razširil turistično ter kulturno ponudbo v Izoli in slovenski Istri. Podestatova palača v Verdijevi ulici je od leta 1253 služila kot sedež mestne oblasti in zadnjih nekaj desetletij čakala na svojo preobrazbo. V prvi fazi gre za statično sanacijo stavbe na način, da bo v pritličju in nadstropju mogoče prirejati prireditve ter posebne festivale.

Projekt DANTE se posveča pomembnim vrednotam sporazumevanja v nacionalnih jezikih, širitvi rabe slovenskega oz. italijanskega jezika z vzpostavitvijo, evidentiranjem in mreženjem literarnih poti ter deležnikov na programskem območju. Sredstva so bila pridobljena iz čezmejnega programa Interreg Italija-Slovenija, s katerimi bo v pritličju Podestatove palače urejen informacijski center, sanitarije in prostor za prikaz Dantejevih kodeksov.

V sodelovanju s prebivalci mestnega jedra je v zadnjih mesecih potekalo usklajevanje ozelenitve območja Zeleni kare, ki se nahaja med Cegnarjevo, Kosovelovo in Piransko ulico ter Trgom padlih za svobodo. V sklopu projekta ZeleNatura, financiran iz projekta Interreg Slovenija - Hrvaška, bo urejena zelena javna površina z vrtovi na približno 1000 m² površine, ki je v lasti občine. Cilj projekta je izboljšati urbana območja mest severnega Jadrana z zeleno infrastrukturo, izboljšati orodja in metode upravljanja in spremljanja stanja zelene infrastrukture ter ozaveščati in izobraževati prebivalce čezmejnega območja o večvrstnih storitvah zelene infrastrukture.