DR. MARTINA BLEČIĆ KAVUR SOAVTORICA ČLANKA V PRESTIŽNI ZNANSTVENI REVIJI NATURE: Sodelovala je pri novi študiji starodavne DNK

Koper

Univerza na Primorskem ponosno sporoča, da je izr. prof. dr. Martina Blečić Kavur z Oddelka za arheologijo UP FHŠ soavtorica članka, ki je izšel v zadnji številki revije Nature, eni najuglednejših znanstvenih revij na svetu, v kateri so objavljeni izsledki najpomembnejših znanstvenih raziskav s področja naravoslovnih znanosti.

Dr. Blečić Kavur je z raziskovalci Univerze na Dunaju, Univerze v Yorku (ZK) in Harvard Medical School (ZDA) sodelovala pri novi študiji starodavne DNK, ki razkriva obsežne migracije v Britanijo v času bronaste dobe. V največji tovrstni analizi objavljeni do sedaj, so raziskovalci preučili DNK skoraj 800 starodavnih posameznikov. Raziskava kaže, da so ljudje, ki so se okoli 1300–800 pr. n. št. preselili v južno Britanijo odgovorni za približno polovico genetskega porekla naslednjih populacij. Prvi rezultati, tj. članek Large-scale migration into Britain during the Middle to Late Bronze Age (Velike migracije v Britanijo med srednjo in pozno bronasto dobo) je objavljen ravno v prestižni znanstveni reviji Nature.

Združeni DNK in arheološki dokazi kažejo, da se je genetska struktura prebivalstva namesto nasilne invazije ali enega samega selitvenega dogodka pravzaprav spremenila zaradi trajnih stikov med celinsko Britanijo in Evropo skozi več stoletij, v procesih gibanja trgovcev, medsebojnih porok in premikov družinskih skupin manjšega obsega. Študija podaja dokaze, da so se novi priseljenci temeljito mešali s prebivalstvom južne Britanije v obdobju med 1000 in 875 pr. n. št. Vendar izvora teh priseljencev še ni mogoče neizpodbitno ugotoviti, najverjetneje pa so prihajali iz skupnosti v današnji Franciji in okoli nje.

Nadaljnja nepričakovana ugotovitev študije je veliko povečanje pogostnosti alela za obstojnost laktoze (genska prilagoditev, ki je ljudem omogočila prebavo mlečnih izdelkov) v populacijah iz bronaste dobe v Britaniji v primerjavi s celinsko Evropo.

Čeprav novi dokazi DNK najbolj osvetlijo Veliko Britanijo, podatki kažejo tudi na gibanje prebivalstva med različnimi deli celinske Evrope, kar potrjuje tisto, kar arheologi že dolgo sumijo – da je bila pozna bronasta doba obdobje intenzivnih in trajnih stikov med številnimi in raznolikimi skupnostmi Evrope.

Študija je del projekta COMMIOS Project, ki preučuje strukturo in družbeno dinamiko iz bronaste in železne dobe v Veliki Britaniji in celinski Evropi. Projekt je prejel financiranje Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) v okviru raziskovalnega in inovacijskega programa Evropske unije Obzorje 2020. Del slovenskega prispevka je potekal v okviru nacionalnega projekta ARRS Skupnosti mrtvih, družbe živih – codsol.org.