O situaciji v Sloveniji in svetu smo se pogovarjali z dr. Simonom Kermo, docentom na Fakulteti za turistične študije – Turistici Univerze na Primorskem, kjer je predstojnik Katedre za kulturni turizem. Dr. Simon Kerma je tudi eden od ustanoviteljev Centra za gastronomijo in kulturo vina Univerze na Primorskem. Njegova raziskovalna področja so geografija turizma, kulturni turizem, vinski in kulinarični turizem, trajnostni turizem, ekoturizem in razvoj turizma na podeželju. Je sourednik strokovnih in znanstvenih monografij ter avtor oziroma soavtor številnih znanstvenih prispevkov in člankov.

Dr. Kerma, ameriški popotniški portal Condé Nast Traveler je pred kratkim izbral Slovenijo za najboljšo turistično destinacijo 2021. Ocenjevalce so prepričale naravne lepote, kot osrednjo zanimivost pa omenjajo Blejsko jezero, kulinariko in vino. Ste takšno izjemno oceno pričakovali in kako jo komentirate?

Priznati moram, da sem do tovrstnih ocen nekoliko zadržan. Gre namreč za enega od mnogih popotniških oziroma turističnih portalov, ki iščejo "nove", drugačne, velikokrat tudi eksotične destinacije. Pa vendar je dejstvo, da so izpostavili ravno Slovenijo, vsekakor pozitivno, njihova argumentacija – četudi v določeni meri klišejska – pa me niti ne preseneča. Vedeti namreč moramo, da je po raziskavah SURS in STO med tujimi turisti kakovostno naravno okolje najbolje ocenjen element turistične ponudbe pri nas ter poleg kulturnih znamenitosti tudi glavni motiv za obisk Slovenije. Vsekakor sta kot motiv za obisk Slovenije vse bolj izpostavljena tudi odlična kulinarika in vino. Kuharski mojstri, na čelu katerih je izjemna chefinja Ana Roš, so z Michelinovimi zvezdicami letos dodobra vznemirili svet foodijev. Še prej so nase opozorili nekateri vrhunski vinarji. S pridobljenim statusom evropske gastronomske regije 2021 bo Slovenija gotovo še pridobila na globalni vinsko-kulinarični prepoznavnosti. Upajmo, da bodo temu naklonjene tudi okoliščine, povezane s pandemijo covid-19.

dr. Simon Kerma

Turizem je bil vse do pandemije tako v svetu kot v Sloveniji rastoča panoga, ta trend pa je zdaj prekinjen. Nekateri ocenjujejo da bo trajalo več let, da si bo panoga opomogla. Kakšne so svetovne razmere v panogi trenutno?

Drži. Turizem v svetu in pri nas je doživel šok in zlom, kakršnega ne pomnimo. Številke so z marcem dobesedno strmoglavile in verjetno je bila ta panoga od vseh gospodarsko pomembnejših najbolj prizadeta. Po podatkih Svetovne turistične organizacije (UN WTO) naj bi mednarodni turistični promet v prvi polovici leta 2020 v povprečju upadel za 65 odstotkov. Svetovne razmere v panogi naj bi se sicer postopoma umirjale in UN WTO optimistično poroča o ponovnem zagonu turizma. Omejitve se ponekod rahljajo, drugod pa spet zaostrujejo, tako da je negotovosti v resnici še precej. Prilagoditve novi situaciji so zelo različne. Hitro se je prijela sintagma turizem iz nič (tourism from zero), trajnostni in odgovorni turizem kot nova nujna normalnost. Mislim, da je človeštvo dobilo priložnost razmisliti, kako naprej na novih temeljih, vendar se hkrati bojim, da bo tudi po ukrotitvi virusa in normalizaciji razmer še vedno prevladoval običajni posel (business as usual).

(foto: Aleš Gačnik)

Poletna turistična sezona je končana, po prvih ocenah je bila tudi po zaslugi turističnih bonov kar uspešna. Bi lahko že podali prve ugotovitve, predvsem pa napovedi za prihodnost? Verjetno bodo v letu 2021 razmere precej podobne.

Glede na začetne črnoglede napovedi se je poletna turistična sezona pri nas dejansko končala relativno uspešno, in sicer predvsem po zaslugi domačih gostov, ki so marsikje - zlasti v obmorskih, gorskih in zdraviliških občinah - v dobršni meri nadomestili izpad tujih turistov. Odsotnost le-teh se je najbolj poznala v mestih, predvsem v prestolnici. Kljub temu, da večina državljanov še ni izkoristila turističnih bonov, je razveseljivo dejstvo, da so imeli oziroma še imajo Slovenci priložnost spoznati tudi manj znane kotičke domovine. V mislih imam predvsem podeželje in turistične kmetije, ki so zabeležile povečano povpraševanje in zasedenost. Menim, da lahko podoben trend pričakujemo tudi v prihodnje, je pa v danih razmerah vsakršno napovedovanje precej nehvaležno.

Obstajajo tudi že ocene, da boni niso imeli nekega multiplikativnega učinka, kot se je pričakovalo. Slovenski gost nima enake kupne moči od tujega turista. Verjetno je to tudi pomembna omejitev v pričakovanjih, da bo domači gost rešil panogo?

Na turistične bone oziroma vavčerje gledam kot na pozitiven ukrep, vendar z določenim zadržkom, saj je ob tem prišlo na nek način do zožanja razumevanja turizma na nastanitvene obrate. Seveda je prav, da se pomaga temu segmentu turizma, vendar so tu še turistične agencije, samostojni podjetniki (npr. poklicni vodnice in vodniki), različni manjši ponudniki storitev in seveda gostinci. Kot rečeno, pozitivno je, da se je s tem ukrepom spodbudilo državljane, da preživijo počitnice v domovini in v krajih, ki jih morda še niso obiskali, in s tem pustijo svoj denar slovenskemu turizmu. Samo domači gost pa seveda celotne turistične panoge ne more reševati ali vzdrževati. Je pa ta kriza morebiti lahko pomemben vzvod za krepitev lokalne, regionalne in nacionalne (samo)zavesti – tudi z večjo turistično aktivnostjo in kreativnostjo doma.

(foto: Aleš Gačnik)

Letošnji dan turizma je posvečen podeželju. Smo v Sloveniji do sedaj že dovolj naredili za razvoj turističnih destinacij na podeželju?

Turizem na podeželju je vsekakor velika priložnost za Slovenijo, saj je naša država geografsko izjemno raznolika, kar se kaže v pokrajinski pestrosti, iz te pa izhaja tudi pestra turistična ponudba na slovenskem podeželju. Vendar bi opozoril tudi na določene probleme, kot so velika administrativna razdrobljenost in odsotnosti skrbništva oziroma upravljanja. Kot zelo pozitivno obliko turizma na podeželju pa ocenjujem agriturizem ali turizem na kmetiji, ki ima ob Slovenski turistični organizaciji (STO) institucionalno podporo tudi v Zvezi turističnih kmetij Slovenije (ZTKS). Pomena nadaljnjega razvoja turizma na podeželju se dobro zavedamo sodelavke in sodelavci na Turistici, saj te vsebine vključujemo tako v pedagoški proces kot tudi v naše projektno in raziskovalno delo.