Inštitut za filozofske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper med 27. in 29. majem v prostorih Kongresnega centra Hotelov Bernardin v Portorožu organizira mednarodno konferenco z naslovom Novi filozofski in teološki temelji krščansko-islamskega dialoga. Gre za enega prvih tovrstnih simpozijev na Obali, ki bo združil tako znanstveni vidik kot verske skupnosti. Pred dogodkom smo se pogovarjali z dr. Gorazdom Andrejčem, predsednikom programskega odbora konference.
DR. GORAZD ANDREJČ: Z boljšim razumevanjem islama do manj predsodkov
Piran
Gorazd Andrejč
Kaj je namen simpozija, ki ga pripravljate v Portorožu naslednji teden?
Namen simpozija je poglobljen krščansko-islamski dialog, h kateremu na tem simpoziju pristopamo predvsem s filozofskega in teološkega vidika, ki pa nikakor ni edini pomemben. Poudarek srečanja je skupno raziskovanje novih načinov, na katere lahko filozofske teorije spodbujajo krščansko-muslimansko razumevanje. Ker je v Evropi dialog s predstavniki šiitskega islama nekoliko manj razvit in ker še posebej v Iranu obstaja bogata tradicija filozofije religije in teologije, je ta simpozij namenjen še posebej izmenjavi med slovenskimi ter drugimi evropskimi krščanskimi teologi in filozofi na eni strani, ter iranskimi na drugi, sodelujejo pa tudi drugi, prav tako sociologi in zgodovinarji.
S katerimi ključnimi izzivi se soočamo Slovenci, Evropejci, v času migrantske krize?
Migrantov danes v Evropo prihaja mnogo manj, kot je to bilo pred tremi in štirimi leti, ko je bila vojna v Siriji v najhujši fazi, vendar percepcija migrantov kot velike grožnje Sloveniji in Evropi ostaja. Seveda so večje migracije vedno izziv - predvsem logistični, včasih tudi kulturni in, še redkeje, varnostni. Vendar v luči evropske izkušnje z migranti v zadnjih letih lahko ugotovimo, da največji izziv niso migranti sami, temveč pretirana panika, kateremu se je predal del evropske javnosti, zavajajoča in popačena sporočila medijev in politikov o migrantih ter njihovi kulturi (predvsem islamu), ter, kot rezultat tega, izguba humanosti in spoštovanja osnovnega dostojanstva ljudi, ki niso "mi".
Kaj je ključnega pomena za to, da islam in krščanstvo lahko sobivata?
Boljše razumevanje islama ter razvijanje iskrenega in poglobljenega dialoga o verovanjih in vrednotah islama, krščanstva ter sekularnega humanizma pomaga, da naše predstave ne vodijo strahovi, zavajanja, in politična manipulacija. Po drugi strani seveda religijske razlike, pa tudi nestrinjanja glede nekaterih vrednot javnega in političnega življenja, med evropskim krščanstvom na eni strani in islamom na Bližnjem vzhodu ter v Iranu, ostajajo in niso zanemarljive. Poanta našega simpozija je, da ta nestrinjanja in razlike naslavljamo v resnem dialogu in spoštljivih medsebojnih odnosih ter resnih znanstvenih sodelovanjih.