DOS in ŠOS kot predstavnika skoraj 160.000 dijakov in študentov nasprotujeta poskusom poseganja v njihov socialni položaj z interventnimi ukrepi, s katerimi vlada išče sredstva za popoplavno obnovo. Zamrznitev usklajevanja socialnih transferjev bi po navedbah organizacij pomenila osem milijonov evrov manj za štipendije in subvencionirano prehrano.
DOS IN ŠOS PROTI POSEGOM V SOCIALNI POLOŽAJ MLADIH: Najkrajšo naj bi potegnili najbolj ogroženi
Slovenija
Kot so pojasnili v Dijaški organizaciji Slovenije (DOS) in Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS), bi socialno najbolj ogroženi študenti na letni ravni prejeli 170 evrov manj, prejemniki Zoisove štipendije 107 evrov manj, dijaki, ki prejemajo deficitarno štipendijo, bi bili prikrajšani za 78 evrov, koristniki subvencionirane študentske prehrane pa bi ob koriščenju vseh pripadajočih subvencij morali plačati 50 evrov letno več za prehrano.
Ob tem so poudarili, da bi starši študenti na letni ravni prejeli za 300 evrov nižji starševski dodatek, pomoč ob rojstvu otroka pa bi bila zaradi neuskladitve 22 evrov nižja kot sicer.
Prav tako je po njihovi oceni problematično, da bodo zaradi predlaganih ukrepov na najslabšem študenti, ki v večjem deležu prejemajo in koristijo različne socialne transferje, torej so v slabšem socialnem položaju. Študenti, ki se socialnih transferjev ne poslužujejo, pa predlaganih ukrepov sploh ne bodo občutili. Razkorak med socialno najšibkejšimi in premožnejšimi študenti se bo tako po njihovem prepričanju le še povečal.
Spomnili so na usklajevanje socialnih transferjev med letoma 2012 in 2018. "Takratna vlada Janeza Janše je ukrep predlagala, državni zbor pa ga je potrdil v zakonu za uravnoteženje javnih financ. V celotnem 6-letnem obdobju je bilo izgubljeno usklajevanje nižje, kot bi bilo v primeru zamrznitve za leto 2024, saj je predvidena rast cen življenjskih potrebščin v letu 2023 višja kot v obdobju med 2012 in 2018," so zapisali.
"Posameznikom, ki bodo prizadeti, ni pomembno, kdo je predlagatelj teh ukrepov ali kdo bo našel rešitve, da ne bodo ostali brez nujno potrebnega povečanja socialnih transferjev. Zanje je ključnega pomena to, da imajo zagotovljen minimalni dohodek za preživetje," so v sporočilu za javnost povzeli besede predsednice ŠOS Marike Grubar.
Ker bodo s predlagano zamrznitvijo ukrepov najkrajšo potegnili socialno najbolj ogroženi dijaki in njihovi starši, v DOS po navedbah predstavnika organizacije Kristijana Briškega podpirajo napore za iskanje drugih proračunskih virov, ki bi socialno najbolj ogroženim mladim in drugim državljanom zagotovili minimalne prihodke za preživetje.
Z ministrstvo za delo, družino,socialne zadeve in enake možnosti so sporočili, da so "dogovori in iskanje rešitve še v teku".