Noveli zakona o gimnazijah in zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju polnoletne dijake pri opravičevanju izostanka od pouka zopet izenačujeta z mladoletnimi dijaki, kar pomeni, da se bodo srednje šole in njihovi starši lahko znova medsebojno obveščali o morebitnih odsotnostih. Starši polnoletnih dijakov bodo od šole lahko tudi znova pridobivali osebne podatke, povezane z izobraževanjem dijaka. Slednje je po navedbah ministrstva pomembno zaradi izvrševanja zakonske dolžnosti staršev preživljanja otrok v času izobraževanja. Po zakonu, ki ureja družinska razmerja, so namreč starši dolžni preživljati polnoletnega otroka do 26. leta, če se ta izobražuje. Polnoletni dijaki bodo lahko še vedno zahtevali, da šola staršem določenih podatkov ne razkrije, a le če mu zaradi tega ne grozi izguba statusa dijaka.

Noveli spreminjata tudi določbe o vzgojnih ukrepih in o razlogih za izključitev dijakov. Slednje določajo, da bodo starši polnoletnega dijaka lahko znova vključeni v postopke vzgojnega ukrepanja. Noveli učitelju tudi dajeta možnost, da dijaku prepove prisotnost pri uri pouka v primeru, ko dijak z neprimernim obnašanjem bistveno ovira izvajanje pouka. Po dosedanji ureditvi je namreč učitelj dijaku lahko prepovedal prisotnost pri pouku le v primeru, če je s svojim ravnanjem ogrožal svoje življenje ali zdravje oziroma življenje ali zdravje drugih oseb.

Na predlog šol so na ministrstvu v noveli obeh zakonov vključili tudi določbe, da lahko gimnazija dijaka izključi, če mu izreče peti ukor, srednja poklicna in strokovna šola pa, če mu izreče četrti ukor. "Šole so namreč opozorile, da so z ukinitvijo stopnjevanja vzgojnih ukrepov v zdaj veljavni ureditvi vzgojni ukrepi izgubili pomen in učinek," so ob tem navedli na ministrstvu.

V razpravi so podporo novelama napovedali v večini poslanskih skupin. Pri tem so večinoma poudarjali, da je predvsem zdajšnja ureditev, ko so starši za vpogled v ocene polnoletnega dijaka potrebovali njegovo soglasje, neživljenjska. Menili so, da imajo starši pravico biti vključeni v izobraževanje dijaka, glede na to, da so ga dolžni preživljati do 26. leta, če se izobražuje. Pozdravili so tudi možnost stopnjevanja vzgojnih ukrepov, saj da se na ta način znova krepi vzgojna vloga šole. V razpravi so poslanci tudi povedali, da v šolah večjih težav s soglasji polnoletnih dijakov ni bilo ter da jih je večina dala soglasje, da lahko starši vpogledajo v njihove ocene in vzgojne ukrepe, so se pa v tem letu, kolikor je veljala ta novost, predvsem na poklicnih šolah precej povečali izostanki od pouka, saj so si jih lahko polnoletni dijaki opravičili sami.