"Dars je že v fazi nastajanja predpisov podajal negativno mnenje na pristojno ministrstvo za infrastrukturo (nekoč ministrstvo za promet), vendar pobude niso bile upoštevane. Takrat smo navajali in še danes menimo, da je vpliv reklamnih panojev vzdolž prometnic negativen za prometno varnost, saj dokazano preusmerja pozornost voznikov s ceste na reklamo," pravijo na Darsu. Ob tem dodajajo, da že vsaj deset let vztrajajo na stališču, da je potrebno oglaševanje v vidnem polju ob avtocestah in hitrih cestah prepovedati. Dodatno ustvarja slabe pogoje za vožnjo še osvetljevanje, ki sledi agresivanemu oglaševanju.

Na Darsu se strinjajo, da reklamni panoji med drugim kazijo podobo Slovenije.

Kako oglaševalci zaobidejo zakon

Zakon o cestah določa, da je postavljanje objektov za oglaševanje v varovalnem pasu avtocest in hitrih cest prepovedano. Varovalni pas znaša 40 metrov ob avtocesti in 35 metrov ob hitri cesti. Zato oglaševalci pano postavijo na razdalji, ki je daljša od navedene, brez da bi potrebovali dovoljenje Darsa. Seveda poskrbijo tudi za to, da so panoji še bolj vidni in posledično moteči.

Uredba o razvrščanju objektov glede zahtevnosti gradnje je celo tako ohlapno uredila področje oglaševanja, da prihaja do ironičnih primerov, pravijo na Darsu: "Reklamni panoji se vzpostavijo celo na kozolcih, ki bi jih lahko smatrali kot objekte kulturnega značaja slovenske krajine, vendar omenjena uredba takšno zlorabo žal dovoljuje. Če pride do osvetlitve takšnih objektov, so ti še toliko bolj vidni. Postavlja se vprašanje, ali so osvetljeni skladno z uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja."

Inšpektorske pristojnosti in nonsensi

V Kopru so se pred časom odločili za odstranitev jumbo panojev, vendar so oglaševalske družbe hitro našle rešitve. Jumbo panoje so postavile na zasebnih zemljiščih, predvsem na kmetijskih površinah. In potem se bo zgodilo, da vas bo kmetijski inšpektor kaznoval, ker ste na svoji njivi postavili leseno lopo za orodje, v primeru postaviteve jumbo panoja pa bo rekel, da ta ne degradira zemljišča, saj je pod njim še vedno možna obdelava.

Oglaševalci iščejo luknje v zakonu in druge pomanjkljivosti obstoječega sistema. Z agresivnim oglaševanjem se soočajo domala v vseh slovenskih občinah. Kot kaže, občinski odloki ne zadoščajo za preprečevanje tega za udeležence prometa nevarnega početja. Da o onesnaževanju okolja ne govorimo. Zato bi morala država poskrbeti za predpis, ki bo zadostna podlaga inšpekcijskim službam pri ukrepanju.

Pri Darsu se zavzemajo za prepoved oglaševanja v celotnem vidnem polju. In čeprav pri oglaševanju znotraj naselij nimajo izkušenj oziroma pristojnosti, ocenjujejo, da jih je odločno preveč.

"Glede izpostavljene problematike smo zaskrbljeni. Ker so naše pobude očitno premalo močne, običajno prosimo vse, ki jih ta problematika zanima, da vsa odprta vprašanja naslovijo na pristojno ministrstvo za infrastrukturo s prošnjo, da predpise dopolni, saj so za pripravo predpisov odgovorni vladni resorji," še poudarjajo na Darsu.

Agresivni jumbo panoji na Obali niso samo težava koprske občine, z njimi se soočajo tudi v občini Izola. S kakšnimi odgovori so postregli pristojni inšpektorji in kako težave rešujejo Izolani, bomo razkrili v jutrišnjem članku.