750 evrov na mesec ni zadostovalo

Najemnik stanovanja Javnega stanovanjskega sklada MOK je bil njen sin, ki mesečno prejema 260 evrov, sama pa prejema pokojnino v višini 500 evrov. Mesečna najemnina za stanovanje je znašala 170 evrov, kar pa je bilo preveč, zato so se nabrali dolgovi. "Ker je sin lani enkrat zaslužil 100 evrov, pet mesecev ni dobil socialne podpore. Poleg tega so tukaj tudi stroški. Treba je plačati elektriko, vodo itd. Vrag je vzel šalo," z rosnimi očmi pravi Marija Ivančič.

Na dom sta prejela 13 obvestil o deložacij, vendar so se te vedno nekako zamaknile. Kljub temu je bilo treba vedno poravnati stroške postopka v višini 300 evrov. "Jemala sem kredit na kredit, da smo to odplačevali, sedaj tega več ne morem početi. Zato nas danes res deložirajo." Ivančičeva ob tem pravi, da je pričakovala malce več posluha s strani vpletenih. "Vprašali smo, ali nam lahko deložacijo zamaknejo vsaj za 14 dni, pa so to odklonili, češ da je treba poravnati vse račune, da je to edino, kar lahko ustavi deložacijo. Ponudil se je tudi center za socialno delo z enkratno denarno pomočjo, a tudi to ni pomagalo," še dodaja.

Vsaka zgodba ima dve plati

"Najemnik kljub večkratnemu opominjanju in pozivanju k poravnavi dolga več kot leto dni ni poravnaval svojih obveznosti, tako iz naslova najemnine kakor tudi obratovalnih stroškov, pri čemer je skupni dolg narastel na cca 4000 evrov. Vsakega najemnika, ki se znajde v stiski s plačilom obveznosti, vezanih na najem stanovanja, seznanimo z možnostjo obročnega poplačila dolga oziroma ga za pomoč pri poplačilu napotimo na pristojni center za socialno delo," so nam sporočili iz JSS MOK.

Izvršitelj deložacije, ki ga je predlagalo sodišče, Tadej Poljak, pa nam je pojasnil, da ima zgodba tudi druga ozadja in da morda le ni teko enostranska in surova, kot jo želi predstaviti Marija Ivančič. "Gospa je v klet skrila LCD-televizor, zanj je očitno imela denar. Poleg tega ji je bil pred leti ponujen dom upokojencev, pa ga je odklonila. Lahko tudi povem, da smo našli vrečke riža socialne pomoči, ki so bile uporabljene kot podpora za kavč, da ta ni visel. Imela pa je tudi kartico enega od obalnih casinojev, na katerem je bilo njeno ime," nam je povedal med deložacijo.

Ivančičeva sicer povsem zavrača možnost odhoda v dom za ostarele občane. "Tja bom šla, ko bom sama želela, ne ko me bodo drugi poslali. Imam pa še zelo slabo izkušnjo. Če imajo denar za dom, naj mi raje plačajo stanovanje. Ko bom jaz želela iti, bom šla. Imela sem moža v domu, umrl je pri 52 letih. Če ga ne bi hodila jaz hranit, bi umrl od lakote. Zato naj mi nihče ne govori o domu."

V dom upokojencev ne želi

Njene in sinove stvari bodo izvršitelji sedaj odpeljali v skladišče, zarubili najbrž ne bodo ničesar, razen če bo to potrebno za poplačilo stroškov deložacije, nam je pojasnil Poljak. Ivančičeva pa ob tem zaključuje: "Za moje stvari me sploh ne briga. Najraje bi sedaj šla kar pred občino. Poznam župana, poznala sem očeta, bil je res dober človek. Mislim, da je tudi on dober človek, najbrž pa ne ve, kaj vse se dogaja. Vendar on nikdar nima časa, čeprav verjamem, da ima veliko dela. Javni uslužbenci pa so od hudiča."