Premirje, ki so ga predstavniki zmagovalne antante in poražene Nemčije podpisali v vagonu v gozdu blizu francoskega kraja Compiegne, je začelo veljati natanko ob 11. uri 11. dan v 11. mesecu leta.

Na ulicah mest zmagovalnih držav je ob novici, da je bilo podpisano premirje, zavladalo veliko veselje, Nemčija pa se je pogreznila v šok in veliko zagrenjenost. In slednja je bila eden od številnih razlogov, da je bil svet že leta 1939 priča začetku druge svetovne vojne.

Prva svetovna vojna je poleg več milijonov mrtvih in ranjenih vojakov ter civilistov prinesla tudi novo podobo evropskega zemljevida. Po vojni so razpadla kar štiri cesarstva, med njimi Avstro-Ogrsko. Na njegovem ozemlju so nastale številne nove evropske države, tudi država Slovencev, Hrvatov in Srbov (SHS). Ta je bila sicer kratkega veka, saj se je 1. decembra 1918 združila s kraljevino Srbijo v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Konec prve svetovne vojne je prinesel propad ruskega cesarstva, konec sta dočakali še nemško in otomansko cesarstvo. Ureditev je v sebi že skrivala zametke za drugo svetovno vojno 21 let kasneje, ki je bila prva z več izgubami med civilisti kot med vojaki.

Za Slovenijo je bila prva svetovna vojna v nacionalnem smislu katastrofa, saj je razdelila Slovence. Prej so živeli v eni državi, Avstro-Ogrski, razen Beneških Slovencev in Slovencev v Reziji, ki je pripadla Italiji že leta 1866.

Večji del, osrednji del, je prišel v Jugoslavijo in to ga je v nacionalnem smislu pravzaprav nekako rešilo, cel zahodni del, se pravi Primorska, je prišla pod Italijo, in tam se je že v zgodnjih 20. letih začel izrazit fašistični asimilacijski pritisk. Po koncu prve svetovne vojne, leta 1920, je Slovenija izgubila tudi del narodnega ozemlja s koroškim plebiscitom.

Slovencev prva svetovna vojne ni prizadela samo kot narod, pač pa tudi kot posameznike. Množično so umirali na frontah, pa tudi v zaledju, izgnanstvu in internaciji. Čez del slovenskega ozemlja je potekala soška fronta, ki je za seboj pustila opustošenje.

Koliko žrtev med Slovenci je vojna zahtevala, ni natančno znano. Zgodovinar Janko Pleterski je izračunal, da je do leta 1917 padlo kakšnih 30.000 Slovencev in da je treba k temu prišteti vsaj še kakšno tretjino do konca vojne, in če štejemo še civilne žrtve, ki jih je tudi nemogoče neposredno prešteti, bi bila ta številka po oceni zgodovinarjev nekje 100.000.

Večina glavnih bojev prve svetovne vojne, ki je trajala od 28. julija 1914 do 11. novembra 1918, je potekala na evropskih tleh, so pa bile vanjo vpletene države z vsega sveta.

Nasproti centralnim silam (Avstro-Ogrska, Nemčija, Otomansko cesarstvo in Bolgarija) so bile sile antante: Francija, Rusija, Srbija, Velika Britanija, leta 1915 se jim je pridružila Italija, leta 1917 pa še ZDA.

Prvo svetovno vojno je sprožil atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu 28. junija 1914, ki ga je izvedel član Mlade Bosne Gavrilo Princip. Sledil je ultimat Avstro-Ogrske Srbiji, ki ni bila pripravljena sprejeti vseh pogojev, zato je Avstro-Ogrska Srbiji mesec dni kasneje, 28. julija 1914, napovedala vojno. Kot po tekočem traku so sledile vojne napovedi še drugih držav.

Evropa je postala obsežno bojišče, razdeljeno na več front. Med njimi je bila soška fronta, sicer del italijanske fronte, ki je potekala tudi po ozemlju današnje Slovenije. Soška fronta je bila prizorišče največjega spopada na gorskem območju v zgodovini človeštva in največji vojaški spopad na Slovenskem sploh. Zahtevala je življenja več tisoč Slovencev. 1,5 milijona vojakov na obeh straneh je bilo v soški fronti ubitih, ranjenih ali zajetih.

Značilno za prvo svetovno vojno je, da so zaradi tehnološkega razvoja v spopadih že uporabljali nove tehnologije z začetka 20. stoletja, vojaška taktika pa je ostala enaka tisti iz 19. stoletja, kar se je kazalo predvsem v pozicijski vojni v jarkih na frontah.

Pomembno vlogo v prvi svetovni vojni je odigralo topništvo; nekateri prvi svetovni vojni zato pravijo tudi bitka topov. Prvič so v spopadih uporabili kemične pline, podmornice, vojskovanje se je premaknilo tudi v zrak. Pojavili so se prvi tanki. Zaradi uporabe novih tehnologij, kot so strojnice, tanki, spopadi v zraku in radijska komunikacija, prva svetovna vojna velja za prvo sodobno vojno.

Bilanca vojne je bila najbolj tragična za vojake, saj jih je umrlo skoraj 10 milijonov, 20 milijonov pa jih je bilo ranjenih.

Kot državi je prva svetovna vojna v največji meri prizadela Nemčijo in Francijo. Vsaka je na bojišča poslala približno 80 odstotkov moških, starih od 15 in 49 let.