Slovenski zastopniki po neuradnih informacijah na razglasitvi sodbe v Luksemburgu ne bodo navzoči.

Slovenija je teran v EU zavarovala februarja 2006 kot vino z zaščiteno označbo porekla, ki se tradicionalno prideluje iz grozdja vinske trte refošk v vinorodnem okolišu Kras. Današnja sodba na to zaščito ne bo vplivala.

Spor glede terana je izbruhnil spomladi 2013, ko je Slovenija s trgovinskih polic umaknila hrvaško vino z oznako teran. Hrvaška je protestirala in pozvala k skupni čezmejni zaščiti terana, ki pa po navedbah slovenske strani ni mogoča zaradi različnih agroklimatskih pogojev pridelave.

Potem ko državi nista uspeli doseči dogovora, je Evropska komisija leta 2017 sprejela delegirano uredbo, s katero je Hrvaški dodelila izjemo. Ime sorte grozdja teran lahko uporablja za vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra pod pogojem, da sta naziva Hrvatska Istra in teran na istem vidnem polju, ter da je napis teran manjši.

Slovenija v tožbi proti komisiji, vloženi septembra 2017, spodbija delegirani akt. Poleg že omenjenih argumentov izpostavlja tudi pomisleke glede netransparentnega in pristranskega postopka sprejemanja tega akta.

V Evropski komisiji pa izpostavljajo, da je teran vendarle tudi vrsta grozdja na Hrvaškem, zato je v skladu s pravili EU mogoča omejena izjema za uporabo tega imena, ki pa nikakor ne vpliva na slovenske proizvajalce vina teran, saj ti ohranjajo izključne pravice v okviru zaščitene označbe porekla.

Čeprav bo današnja sodba pomemben mejnik v dolgoletnem sporu, pa ne pomeni nujno konca zgodbe. Na sodbe Splošnega sodišča EU je namreč mogoča pritožba na Sodišče EU. Če bi Slovenija tožbo dobila, pa bi lahko po neuradnih informacijah vložila tudi novo tožbo za denarne kazni zaradi kršitve prava EU.

Na Sodišču EU bodo sicer danes obravnavali tudi tožbo Evropske komisije proti Sloveniji, ker v svoj pravni red ni v celoti prenesla evropske zakonodaje, ki ureja trge vrednostnih papirjev. Konkretno gre za direktivo o trgih finančnih instrumentov, imenovano MiFID II.